Franja

nekméčki (-a -o) adj. non contadino, non rurale:
nekmečko prebivalstvo popolazione non rurale

obméjen fronterizo; de frontera(s); limítrofe

obmejna cona (področje, mesto, prebivalstvo) zona f (región f, ciudad f, población f) fronteriza
obmejni incident incidente m de (ali en la) frontera
obmejni konflikt conflicto m de fronteras
obmejni prebivalec habitante m de la zona fronteriza
obmejne dežele países m pl limítrofes
obmejni promet tráfico m en la frontera
obmejni stražar guardia m fronterizo
obmejna utrdba fortificación f de frontera
obmejna železniška postaja estación f fronteriza (ali de frontera)

podeželsk|i [ê] (-a, -o) ländlich, Land- (otrok das Landkind, zdravnik der Landarzt, zrak die Landluft, cesta die Landstraße, hiša das Landhaus, šola die Landschule, mesto die Landstadt, plemstvo der Landadel, posestvo das Landgut, prebivalstvo die Landbevölkerung)

poljedélski (-a -o) adj. rurale, dell'agricoltore, degli agricoltori, agrario, agricolo; lit. georgico:
poljedelsko prebivalstvo popolazione rurale
poljedelski hlapec caruso j. it.
poljedelsko področje regione agricola

poméšan (-a -o) adj. mescolato, mischiato; misto, promiscuo; scompigliato, scombinato:
rasno pomešano prebivalstvo popolazione di razza mista
pojmi, ki so med seboj čisto pomešani concetti (fra loro) del tutto scombinati

pomnožíti to multiply (z by); to augment, to increase

pomnožíti se to increase, to augment
prebivalstvo se je zelo pomnožilo there has been a great increase in population

popísati to make (ali to take) an inventory, to inventory, to list, to catalogue

popísati prebivalstvo to take a census
popísati zaloge (in blago) to take stock

popísati (-píšem) | popisováti (-újem) perf., imperf.

1. registrare, elencare; (popisati škodo ipd. ) inventariare, fare l'inventario di; (popisati prebivalstvo) censire, fare il censimento di:
popisati zaloge inventariare le scorte
popisati prebivalstvo, imovino censire la popolazione, il patrimonio
policaj ga je ustavil in popisal il vigile lo fermò e gli prese le generalità

2. descrivere

3. (s pisanjem izpolniti) scrivere, riempire (di scritte):
popisati dve strani riempire, scrivere due pagine
popisati zidove riempire i muri di scritte

populacij|a ženski spol (-e …) die Population (tudi rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija); (prebivalstvo) die Bevölkerung
genetika populacije die Populationsgenetik

populacijska gostota ženski spol živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika die Individuendichte, die Populationsdichte
| ➞ → prebivalstvo

prerédek too rare; too thin; too sparse

prerédki lasje too sparse hair
prerédko naseljen too sparsely populated, too thinly peopled
prerédka juha too thin soup
prerédek zrak too thin air
prerédko prebivalstvo too sparse population

preštéti, preštévati compter, nombrer, dénombrer

prešteti glasove dépouiller le scrutin, recueillir les voix
prešteti prebivalstvo mesta dénombrer les habitants d'une ville

prirásti (-rástem) | priráščati (-am)

A) perf., imperf.

1. crescere, accrescersi:
v zadnjih letih je prebivalstvo precej priraslo negli ultimi anni la popolazione si è accresciuta di molto

2. arrivare crescendo

3. pren. spuntare:
prvi zob mu je že prirasel gli è spuntato già il primo dentino

B) prirásti se (-rastem se) | priráščati se (-am se) perf., imperf. refl. attaccarsi (crescendo); aderire:
bršljan se je prirasel na drevo l'edera si attaccò all'albero

prizadéti (-dénem) | prizadévati (-am)

A) perf. imperf.

1. addolorare, affliggere; pren. ledere, offendere, intaccare; turbare:
prizadeti dobro ime, čast ledere, offendere la reputazione, l'onore di qcn.
vsaka krivica ga zelo prizadene ogni ingiustizia lo addolora amaramente

2. colpire:
povodenj je najbolj prizadela kmečko prebivalstvo l'alluvione ha colpito anzitutto la popolazione delle campagne
bolezen, ki lahko prizadene srce una malattia che può colpire il cuore

3.
prizadeti bolečino,žalost arrecare sofferenza, dolore
prizadeti škodo infliggere, arrecare danni

B) prizadévati si (-am si) imperf. refl. adoperarsi, cercare, ingegnarsi, premurarsi, prodigarsi:
prizadevati si za čim boljši uspeh adoperarsi per ottenere il miglior risultato possibile
prizadevati si v pomoč žrtvam potresa prodigarsi per soccorrere i terremotati

svet¹ [é] moški spol (-a; -ovi)

1. (kozmos) die Welt
svetovi množina Welten množina

2.
ta svet diese Welt; das Diesseits
oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
zgornji svet die Oberwelt
spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
slika/podoba sveta das Weltbild
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
drevo sveta mitologija der Weltenbaum
zapustiti svet aus der Welt gehen

3. naš planet: die Welt
Novi svet Neue Welt
Stari svet die Alte Welt
pradavni svet Urwelt
vzhodni svet der Orient, das Morgenland
zahodni svet der Okzident, das Abendland
tretji svet die dritte Welt
ves svet die ganze Welt
po vsem svetu in der ganzen Welt
prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
… sveta Welt-
(atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
pol sveta die halbe Welt

4. (svetovne razmere) die Welt
… sveta Welt-
(izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
|
tek sveta der Lauf der Dinge
ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
ki pozna svet in življenje weltkundig
ki pretresa svet welterschütternd
ki spreminja svet weltverändernd
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
videti dosti sveta weit herumkommen
zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
odprt k svetu/za svet weltoffen
na svet auf die Welt
na svetu auf/in der Welt
na tem svetu dahier, in dieser Welt
priti na svet auf die Welt kommen
na onem/drugem svetu im Jenseits
najboljši na svetu der weltbeste
to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
za nič na svetu um nichts in der Welt
za vse na svetu um alles in der Welt
o svetu von der Welt, über die Welt
predstava o svetu das Weltbild
od tega sveta von dieser Welt
odmaknjen od sveta weltabgeschieden
odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
okoli sveta (rund) um die Welt
potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
po svetu durch die Welt
po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
pred svetom vor der Welt
pred vsem svetom vor aller Welt
beg pred svetom die Weltflucht
zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
s sveta aus der Welt
spraviti s sveta aus der Welt schaffen
sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
za svet für die Welt, um die Welt
za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
pomemben za ves svet weltbewegend
za nič na svetu für kein Geld dieser Welt

velemésten (propio) de (una) gran ciudad

velemestno prebivalstvo la población de las grandes ciudades

velikomésten (propio) de (una) gran ciudad

velikomestno prebivalstvo la población de las grandes ciudades

vznemíriti (-im) | vznemírjati (-am)

A) perf., imperf.

1. allarmare, angustiare, impensierire, inquietare, turbare; eccitare; disturbare:
novica je vznemirila prebivalstvo la notizia allarmò la popolazione
koga vznemirjati za prazen nič disturbare una persona per un nonnulla
vznemiriti komu vest turbare la coscienza di qcn.
spolno vznemiriti eccitare sessualmente

2. allarmare, inquietare; spaventare:
preleti sovražnih letal so vznemirili mesto la cittadinanza era allarmata per i voli di ricognizione dell'aviazione nemica

3. agitare, sconvolgere, rompere:
strel je vznemiril tišino uno sparo ruppe il silenzio
veter vznemirja veje il vento agita i rami

B) vznemíriti se (-im se) | vznemírjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. inquietarsi, turbarsi; spaventarsi; eccitarsi:
vznemirjati se za vsako malenkost turbarsi per ogni nonnulla
spolno vznemiriti se eccitarsi sessualmente

Zemlj|a [ê] ženski spol (-e) astronomija die Erde
… Zemlje Erd-
(kroženje der Erdumlauf, magnetizem der Erdmagnetismus, obseg der Erdumfang, polmer der Erdradius, satelit der Erdsatellit, geološka zgodovina die Erdgeschichte, gibanje die Erdbewegung, rotacija die Erdrotation, prebivalstvo die Erdbevölkerung, središče der Erdmittelpunkt, vrtenje die Erdumdrehung, Erddrehung); religija Erden- (naročje der [Erdenschoß] Erdenschoss)
med nebom in Zemljo zwischen Himmel und Erde
na Zemlji figurativno auf Erden, auf diesem Stern
raj na Zemlji das Paradies auf Erden
znanosti o Zemlji Geowissenschaften množina
od Zemlje odbita svetloba das Erdlicht
proti Zemlji erdwärts
izginiti z obličja Zemlje vom Erdboden verschwinden