Franja

Labdacus -ī, m (Λάβδακος) Lábdak, tebanski kralj, Lajev oče, Ojdipov ded, praded Eteokla in Polinejka: Hyg., Sen. tr. Od tod

1. patron. Labdacidēs -ae, m (Λαβδακίδης) Labdakíd, Labdakov sin ali potomec: Sen. tr. (o Laju in Ojdipu), Stat. (o Polinejku); Labdacidae = Tebánci: Stat.

2. adj. Labdacius 3 (Λαβδάκειος) Lábdakov, lábdaški: dux Stat. (o Eteoklu).

Pallās -antis, voc. Pallā: V. (Πάλλας) Palánt

1. Pandionov sin in Minervin oče: Ci., O.

2. kralj v Arkadiji, Evandrov ded ali praded, ustanovitelj arkad(ij)skega mesta Palanteja (Pallanteum): V.

3. Evandrov sin: V.

4. neki osvobojenec cesarja Klavdija: T., Plin. iun.

5. eden od Gigantov: Cl. — Od tod adj.
a) Pallantius 3 (Παλλάντιος) Palántov, palántijski: heros O. = Evander.
b) Pallantēus 3 (Παλλαντεῖος) Palántov, palantéjski: moenia V. = italskega mesta Palantej, v katerem je stoloval Evander; subst. Pallantēum -ēī, n (Παλλαντεῖον) Palantéj, ime mesta
a) v Arkadiji: L., Iust. Fest.
b) v Italiji: V. Pallantes -ium, m Palánti, Palantéjci, preb. italskega Palanteja: Varr.; patron. Pallantias -adis, f (Παλλαντιάς) ali Pallantis -idis in -idos, f (Παλλαντίς) Palantíada, Palántida = Avrora (Zora) kot potomka Giganta Palanta: O.; meton. dan: Pallantide caesus eādem Didius O.

prababic|a ženski spol (-e …) die Urgroßmutter
prababica in praded Urgroßeltern množina

pradédek (-dka) m hipok. od praded

Proclēs -is in -ī, m (Προκλῆς) Prókles, sin Aristodema, brat Evristena, kralj v Sparti, praded kraljevega rodu Prokleidov (Προκλεῖδαι): Ci., N.

quartus 3, num. ordinale (iz *qu̯tur-tos, *qu̯tu̯ortos, *quortos, in to iz quattuor; prim. stind. cathurthá- = gr. τέτταρτος = stvnem. viordo = lit. ketvirōtas, sl. četrti) četrti: legio Ci., T., cohortes quartae C., quarta pars C., Ci. četrtina, poseb. četrtina dediščine: H., quarta vigilia L., dē (ob) quartā vigiliā C., quartus pater V. = abavus praded, quartus decimus 3 Ci., T., Vitr. štirinajsti. Z izpuščenim subst.: in quarto (sc. libro) accusationis Ci. v četrti knjigi, ad quartum (sc. lapidem) a Bedriaco T. pri četrtem miljniku, quarto (sc. die) Idus Apriles, Calendas Maias Col. na četrti dan pred … = štiri dni pred … , quarta (sc. pars) Icti. četrti del, četrtina, poseb. dediščine: Q., ad quartam (sc. horam) iaceo H. do četrte ure, do štirih (po našem štetju = do devete ure, do devetih); kot agr. t.t. quartum -ī, n četrto zrnje: frumenta cum quarto responderint Col.; adv.

1. acc. n quartum četrtič, četrtikrat, v četrto: quartum consul Enn. ap. Gell., L., Ci.

2. abl. n quarto
a) na četrtem mestu, četrtič: aliud est „quarto“ praetorem fieri et aliud „quartum“, quod „quarto“ locum adsignificat ac tres ante factos, „quartum“ tempus adsignificat et ter ante factum Varr. ap. Gell.
b) četrtič, četrtikrat, v četrto: Auct. b. Hisp., Eutr., ter conata loqui ter destitit ausaque quarto O.

socer, socerī, m (osnovna indoev. obl. *su̯ekuros (morda disimilirano iz *su̯ék̑ruros); prim. skr. śváśurah = gr. ἑκυρός tast = starejše sl. sveker = got. swaíhra = stvnem. swehur, srednjevisokovnem. swāger, swāgur, nem. Schwager, Schwiegervater, Schwiegersohn, lat. socrus -us [iz indoev. obl. *su̯ekrū] = skr. śvaśrúh = gr. ἑκυρᾱ́ = starejše sl. svêkra, svêkrva = got. swaíhrō) tast, ženin ali možev oče, starejše sveker: Kom., C., N., V., O., H., T. idr., nostro more cum soceris generi non lavantur Ci., socerum gener sepulturā prohibuit L., socer et socrus Icti., noster socer venit Ter. tast mojega sina, candidatus socer Ap. ki se poganja za tastovstvo, ki stremi za tastovstvom, ki si prizadeva (se trudi) biti (postati) tast, socer magnus Dig. stari tast = ded moje (tvoje itd.) soproge, socer maior P. F. pratast = praded moje (tvoje itd.) soproge; pl. socerī moževi ali ženini starši (roditelji), tast in tašča, (starejše) sveker in svekrva: L., Val. Fl. idr., Andromache ferre … solebat ad soceros (= k tastu in tašči, tj. k Priamu in Hekubi (Hekabi)) et avo puerum Astyanacta trahebat V., soceri tibi (sc. Cadmo) Marsque Venusque contigerant O. kot tast in tašča (Kadmova soproga Harmonija je bila hči Marsa in Venere); soceri tudi = oba očeta zakonske dvojice: felix Aeoliam corripe virginem nunc primum soceris, sponse, volentibus Sen. tr. — Soobl. socerus -ī, m: Pl.

Opomba: Sinkop. obl. gen. sg. socri: Ulp. (Dig.); abl. sg. socro: Ci. poet.

stimulus -ī, m (prim. īnstīgō in stilus) ost, ósten, óstno, bodica, šilo

I. kot voj. t.t. pl. stimuli stímuli = koničasti (šilasti, óstnati, ostri) kôčki kolíč(k)i = železne paličice s kavlji, zabite v zemljo in zakrite, nekaki rogljači ali železne nastave, železne pasti (prim. stilus 1.): taleae pedem longae ferreis hamis infixis … quos stimulos nominabant C., se stimulis inopinantes induebant C. —

II.

1. ost, ósten, óstno, bodica za poganjanje živine in kaznovanje sužnjev, nekakšno priganjálo, gonílo: Pl., Col., Plin. idr., parce, puer, stimulis O., nec … pudeat … stimulo tardos increpuisse boves Tib., nam exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; preg. gl. caedō, calcitrō, calx.

2. metaf.
a) ost, ósten, óstno, bodica, želo = muka, bol, bolest, duševni nemir, bolečina, trpljenje ipd.: Pl., Sil., Sen. tr. idr., stimulos doloris contemnamus Ci., caeci stimulos avertere amoris V. ljubosumnost, reginam Allecto stimulis agit undique Bacchi V. z bakhovsko besnostjo, z bakhantsko blaznostjo, subesse caecum aliquem cordi stimulum Lucr., stimulosque in pectore caecos condidit O.; prim. pren.: ea frena furenti (sc. Sibyllae) concutit et stimulos sub pectore vertit Apollo V.
b) spodbuda, izpodbuda, vzpodbuda, pobuda, (v)zgib, impulz, spodbudilo, dražilo, drastilo, stimulácija, stímulans, stimulánt, stímul(us): stimuli quidam industriae ac laboris Ci., defendendi Vatinii fuit ille etiam stimulus Ci. ep., quae (sc. virtus) … animum gloriae stimulis concitat Ci., amoris stimuli L., stimulis agitatur amoris O., is risus stimulos … animo muliebri subdidit L. je spodbodel duha, subiectat lasso stimulos H., stimuli furoris O., accensae irae Stat., irarum Lucan., nequitiae Pr., secundae res acrioribus stimulis animos explorant T., suis stimulis excitos Moesiae duces (sc. esse) T., alicui stimulos alicuius rei admovere Ci. ali adicere O. ali subdere O. ali dare Stat. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) koga k čemu, na kaj, tam praecipiti materna furori Pyrrhus origo dabat stimulos Sil. tolikšna besnost (hudobnost) je že zgodaj usmerjala k misli (dala misliti, spodbujala k ideji), da je Pir praded njegove matere, aliquem stimulis acuere Sil. spodbujati, spodbadati koga, addit ad dicendum etiam pudor stimulos Q. tudi čut za poštenje (čast) nas spodbuja h govorniškemu nastopanju (da naj nastopimo kot govorniki).

Ἀλκμ-αίων, ωνος, ὁ (-έων) 1. Amfiarejev sin, vodja Epigonov proti Tebam. 2. Nestorjev pravnuk in praded slavne atenske rodbine, imenovane Ἀλκμαιωνίδαι, οἱ.

ἀρχ-ηγέτης, ὁ, ἀρχ-ηγέτις, fem. ιδος, ἡ ἀρχ-ηγός 2 (ἡγέομαι) kdor kaj povzročuje (daje povod), knežji; subst. ὁ 1. ustanovnik, početnik (rodu). 2. vladar, knez. 3. početnik, praded, povzročitelj; κακῶν prerok nesreče.

Ἀχαιμένης, εος, ους, ὁ 1. praded perz. kraljev. 2. Darijev prijatelj. 3. Kserksov brat.

γενέτης, dor. -τᾱς, ου, ὁ poet. γενέτωρ, ορος, ὁ ion. poet. 1. oče, praded. 2. potomec, sin.

Δάρδᾰνος, ὁ sin Zevsa in Elektre, ustanovitelj Dardanije (Δαρδανίη, ἡ mesto v Mali Aziji), praded Trojancev; adi. Δαρδάνιος 3. – οἱ Δαρδανίωνες = οἱ Δαρδάνιοι; Δαρδανίδης, ὁ Dardanov sin oz. potomec: Prijam ali Ilos.

Εὐρυπῶν, ῶντος, ὁ sin spartanskega kralja Prokla, praded Evripontidov (Εὐρυπωντίδαι), ene vladarske rodbine v Sparti.

Ἴων, ωνος, ὁ Ksutov sin, praded Joncev, atenski kralj.

πατήρ, ὁ [Et. idevr. petér-, lat. pater, Ju-piter, nem. Vater (stvn. fater); sor. lat. patruus, očetov brat, nem. Vetter. – Obl. πατρός, πατρί, πατέρα, πάτερ, πατέρες, πατέρων, πατράσι, πατέρας, ep. gen. πατέρος, dat. πατέρι, gen. pl. πατρῶν]. 1. oče, praded, prednik, začetnik rodu. 2. ustanovitelj, stvarnik, začetnik.

προ-γεννήτωρ, ορος, ὁ poet. praded, prednik.

πρό-παππος, ὁ praded.

προ-πάτωρ, ορος, ὁ začetnik rodu, praoče, praded; pl. predniki.

Τήρης, ου, ion. εω, ὁ kralj Odrizov v Trakiji, praded Sevtov.