Franja

re-mētior -īrī -mēnsus sum (re in mētīrī)

1. zopet (nazaj) (iz)meriti, premeriti (premerjati): astra rite V. zopet opazovati (motriti).

2. zopet (znova, ponovno, spet) premeriti, zopet (znova, ponovno, spet) prepotovati, zopet (znova, ponovno, spet) prehoditi, zopet (znova, ponovno, spet) prepluti, zopet (znova, ponovno, spet) se vrniti: mille stadia remetiri Plin., stadia quae remensi sunt Cu., iter remetiri Stat. potovati nazaj, sol non remetitur diem (dnevne poti) Sen. tr.; pass.: iter retro pari ratione remensum est Lucr., pelago (mari) remenso V.

3. pren.
a) zopet (znova, ponovno, spet) premisliti (premišljati, premišljevati), zopet (znova, ponovno, spet) preudariti (preudarjati): dicta ac facta Sen. ph., discrimen transmissum Plin. iun.
b) ponoviti (ponavljati), zopet (znova, ponovno, spet) povedati, zopet (znova, ponovno, spet) pripovedovati: fabulam Ap.

4. zopet (znova, ponovno, spet) da(ja)ti od sebe, zopet (znova, ponovno, spet) se znebi(va)ti: vinum vomitu Sen. ph. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, vina remensus Mart. (s sečem).

5. vrniti (vračati), povrniti mero česa: frumentum pecuniā Q. odtehtati z denarjem; pren. (pass.): in quā mensurā mensi fueritis, remetietur Vulg. s kakšno mero boste merili, s takšno se (vam) bo odmerilo (odmerjalo).

re-mittō -ere -mīsī -missum (re in mittere)

I.

1. nazaj poslati (pošiljati), odpustiti (odpuščati): (sc. captivos) Xerxi remisit N., ad classem remissus non est N., Germanos domum remittere C., contionem L., mulieres Romam Ci., adulterum Icti., Labienus Caesari litteras remittit (z odvisnim vprašanjem) C. mu odpiše, odgovori, scripta ad Caesarem mandata remittere C. odgovoriti na kaj; poseb. nuntium (sc. uxori) remittere Ci. poslati ločitveni list (razvezno pismo), odpovedati zakon, razvezati se, ločiti se, razporočiti se; tako tudi repudium remittere Kom. odpovedati zakon (svoji nevesti), repudium remittere genero Sen. rh., do, quod vis, et me victus remitto H. in se umaknem = se vdam; occ. nazaj vreči (metati): pila intercepta hostes in nostros remiserunt C., calces remittere N. nazaj kopitati, nazaj brcati, sanguinem e pulmone O. pljuvati, bljuvati, bruhati, vocem nemora alta remittunt V. odmevajo, causam ad senatum T. ali aliquem ad ipsum volumen remittere Plin. iun. zavrniti (zavračati), usmeriti (usmerjati)

2. nazaj dati (dajati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): alicui aedes remittere Pl., se Gallis imperium remittere C., ius proprium regi remittat V., remittere beneficium C., veniam V. uslugo; occ. opustiti (opuščati), odložiti (odlagati), odvreči kaj, odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: provincias Ci., iras V.

3. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) od sebe (s)pustiti ((s)puščati), od sebe da(ja)ti: chorda remittit sonum H. daje zven (zvok), se oglaša, atramenta labem remittunt H. puščajo, naredijo (delajo), vasa aënea aeruginem remittunt Col., quod baca remisit olivae H., oleae librum remittunt Col. dobivajo lubje, lactis plurimum ficus remittit Col., colores remittere Vitr. izgubiti (izgubljati), digitum contrahere et remittere Plin. zopet iztegniti; toda: hanc manum remittere Sen. tr. nazaj potegniti; pren.: opinionem animo remittere Ci. izbiti si iz glave, opustiti. —

II.

1. (kaj napetega, nategnjenega) (s)pustiti, popustiti (popuščati), izpustiti (izpuščati): ramulum adductum Ci., habenas adducere vel remittere Ci., frena equo ali lora remittere O. spustiti brzdo (konju); od tod occ.
a) spustiti (spuščati), povesiti (povešati): bracchia V., arma Cu., aures Plin., flores tunicis cecidere remissis O.
b) odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), razkleniti (razklepati), razrešiti (razreševati), (pesn.) raztopiti (raztapljati): vincula remittere O., calor mella remittit V.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) (npr. mrzlice): Plin. iun.

3. metaf.
a) (pre)nehati s čim, opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati): bellum L., contentionem C., curam C., Ci., aliquid de severitate Ci., memoriam C. manj uriti; med. nehati (nehavati) se, ponehati, (ponehavati), odnehati (odnehavati), prenehati, (prenehavati) pojemati, pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati): remissa pugna Cu., virtus Ci., vita remissa Poeta ap. Ci. končano življenje, febres remittuntur Cels.; nav. act. v med. pomenu ali refl. se remittere: dolor si remittet Ter., cum remiserant dolores Ci. so se polegle, pestilentia remittit L., ventus remisit C. se je polegel, imbres remiserunt L., dolor se remittit Cels., remittas quaerere H. (pre)nehaj, neque remittit … explorare, remittendum de celeritate existimabat C.
b) duška da(ja)ti, pustiti (puščati) prosto pot, ne ovreti (ovirati) česa: animi appetitus, qui tum remitterentur, tum continerentur Ci.
c) (o)krepčati, okrepčati (okrepčevati), (o)krepiti, očvrstiti (očvrščevati), utrditi (utrjevati), (raz)vedriti, da(ja)ti, omogočiti (omogočati) odmor in mir, sprostiti (sproščati): animum remittere Ci., spes animos a certamine remisit L., cantus remittunt animos Ci., ab religione animos remiserunt L. čutili so svojo vest nekoliko olajšano; refl. se remittere N. ali med. remitti Plin. iun. odpočiti se (si), oddahniti se (si). —

III.

1. odpustiti (odpuščati), spregledati (spregledovati), prizanesti (prizanašati), preložiti (prelagati) komu kaj: imperare debuisti, remisisti navem in triennium Ci., stipendium, pecunias C., multam C., poenam L., inimicitias, simultates patriae L. domovini na ljubo opustiti, izogniti (izogibati) se jih; tako tudi: privata otia publicis utilitatibus remittere T., Erycis tibi terga (tj. caestus) remitto V. tebi na ljubo se odpovem.

2. occ. dopustiti (dopuščati), pustiti (puščati), prizna(va)ti, privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati), prista(ja)ti na kaj: memoriam Ci., alicui legionem Brutus in Ci. ep. odstopiti, id reddo ac remitto Ci. temu se odpovem, remittentibus tribunis comitia sunt habita L.; z inf.: nec res dubitare remittit O. — Od tod adj. pt. pf. remissus 3, adv. -ē

1. odpet, nenapet, spuščen, sproščen, ohlapen, mlahav, ohabel, medel, rahel: arcus remissus H. spuščen, contenta et remissa corpora Ci., membra Lucr., vere remissus ager O. rahla, brez ledu in snega; pren.: color remissus Sen. ph. mrtva (naspr. intentus živa), carbunculus remissior Plin. bolj zamolkel, orationem … remissius (prosteje) numerosam esse oportet Ci.

2. metaf.
a) mehek, mehak, blag, lahen: Plin. iun. idr., remissiora frigora C. manj hudi, blažji, ventus remissior C.
b) rahel, krotek, blag, miren: remissius dicendi genus Ci., remissius disputare Ci. (naspr. concitate, severe), pa tudi: premirno, preveč umirjeno, nemarno: Col. idr., nihilo remissius atque etiam multo vehementius instat Ci., remissior iudex Sen. ph. (naspr. rigidus iudex), quid (sc. est) clementiā remissius? Sen. ph., remissiore militum irā L. ko je bil srd vojakov potihnil, ko se je srd vojakov polegel.
c) mlahav, vnemaren, ravnodušen, brezbrižen, neskrben, nemaren, malomaren, neprizadeven, zanikrn, len, leniv, lenoben, lenokrven: in labore nimis remissus N., remissus ac languidus animus C., nostri animo remissi C., remissi H., remissior in petendo Ci., nihil remissi (nobene nemarnosti) patiebatur S., remissior ac neglegentior quam convenit principi Suet.; pesn. (pass.): mons festo remissus Pr. na praznik zanemarjen (nezastražen).
d) šaljiv, vesel, živahen, boder, dobrovoljen, zabaven: homo, iocus Ci., Iuppiter cum Iunone remissos agitat iocos O., remissum opus O., remissiores hilarioresque sermones Suet., remisse quid vel serio agentem Suet. za zabavo.
e) popuščajoč v čem, odstopajoč od česa (z gen.): sui iuris remissior Ambr.

remunerar poplačati, nagraditi; odškodovati, povrniti

re-mūneror -ārī -ātus sum (re in mūnerārī) vrniti, vračati, povrniti (povračati, povračevati), plačati (plačevati), poplačati (poplačevati), (zopet) obdariti (obdarovati, obdarjati), izkazati (izkazovati) se hvaležnega: z acc. personae: Ci., Varr., Plin. iun. idr., aliquem magno premio remunerari C. bogato obdariti (obdarovati) koga; iron.: aliquem suppliciis Cat.; z acc. rei: meritum L., beneficia Ci., solum (zemlja) … laborem magno fetu remuneratur Col.; v negativnem pomenu: remunerari sophisma Gell. vrniti; abs.: in accipiendo remunerandoque Ci., remunerandi voluntas Ci.

Opomba: Act. obl. remūnerō -āre -āvī -ātum: Ps.-Q., Petr., Marcus Aurelius ap. Fr., Tert., Dig.; pass.: Fr., Tert., Ap., Min.

render¹ [réndə]

1. prehodni glagol
vrniti, povrniti, dati nazaj, nadoknaditi; izročiti, predati (komu kaj); odstopiti (to komu kaj)
polagati, položiti, dati račun (o čem)
figurativno dati komu zadoščenje; dati povod; plačati davek; nuditi, dati (pomoč); izkazati (čast); (pred predikativnim pridevnikom) napraviti, povzročiti, spremeniti, (umetniško) predstaviti, prikazati, prevesti (into v)
glasba izvesti, odigrati; izraziti, ponoviti
tehnično stopiti (salo); ometa(va)ti

2. neprehodni glagol
poplačati, dati plačilo

to render an account of dati račun (obračun) o
render to Caesar the things that are Caesar's dajte cesarju, kar je cesarjevega
to render (down) fat stopiti mast
to render different interpretations of a passage različno tolmačiti neko mesto
to render evil for evil vračati zlo za zlo
to render good for evil povrniti dobro za zlo
to render a judgment izreči sodbo
to render into French prevesti v francoščino
to render a name famous proslaviti (neko) ime
to render obedience ubogati, pokoriti se
to render a service napraviti (izkazati) uslugo
to render thanks zahvaliti se
to render tribute izkazati priznanje (za zasluge)
to render s.o. wiser napraviti koga pametnejšega, spametovati koga
age rendered him peevish starost ga je naredila sitnega, prepirljivega
the painter has not rendered the expression of the face slikar ni pogodil (zadel) izraza obraza
success rendered him impatient uspeh ga je napravil nestrpnega
to render up nazaj dati; opustiti

réparer [repare] verbe transitif popraviti, reparirati; izboljšati; spraviti zopet v red; nadomestiti, povrniti (škodo); dati zadoščenje; poročiti zapeljano dekle; spolirati, zgladiti, zbrusiti

se réparer zopet priti v red, zopet ozdraveti
réparer un appareil de radio, une voiture en panne popraviti radijski aparat, avto v okvari
réparer ses forces, sa santé priti spet k moči, ozdraveti
réparer une perte, une faute nadomestiti izgubo, popraviti napako

re-pendō -ere -pendī -pēnsum (re in pendere)

1. nazaj (od)tehtati, zopet (znova, spet) odtehtati (odtehtavati), z isto težo (mero) (v isti teži, meri) zopet (znova, spet) da(ja)ti, vrniti (vračati): rependere pensa O., Pr. odtehtano prejo.

2. odtehtati (odtehtavati), odmeriti (odmerjati), izplačati (izplačevati): Plin., Stat., Val. Max., rependere aurum pro capite Ci. odtehta(va)ti zlato za glavo = z zlatom odtehtati glavo = caput auro Vell.; pesn.: miles repensus auro H. odkupljen za drag denar, captivam manum ductore rependere Sil. rešiti.

3. metaf.
a) vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati), plačati (plačevati), poplačati (poplačevati): T., Ph., Stat. idr., gratia facto nulla rependatur O., rependere pretium vitae Pr., vices Pr., S. isto z istim, tako odmeriti, kakor se je komu merilo, milo za drago, si magna rependam V. če povrnem veliko z velikim = dobroto bogato povrnem, hac vitam servatae dote rependis? O. rešitev življenja, beneficia iniuriis Sen. ph. vrnem.
b) odtehtati (odtehtavati) = zopet poravnati (poravnavati), nadomestiti (nadomeščati), kaznovati: Plin. iun., Val. Fl. idr., damna formae ingenio O., poenas pares sceleribus Sen. tr. (u)trpeti kazen, kaznovati se, culpam culpā O. poravnati, maestam noctem Stat. maščevati, fatis contraria fata V.
c) duševno, v duhu (pre)tehtati = pretehtati (pretehtavati), preudariti (preudarjati), razmisliti (razmišljati), premisliti (premišljati, premišljevati) kaj, o čem: facta Cl.

re-pēnsō -āre -āvī -ātum (frequ. k rependere) odtehtati (odtehtavati): caput auro Fl.; metaf. vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati), poravna(va)ti, nadomestiti (nadomeščati): incommodum uvarum multitudine repensare Col., bonis mala Vell., merita meritis Sen. ph., quicquid ex illis utile et necessarium est, non potest his repensari Lact.

requite [rikwáit] prehodni glagol
plačati, odškodovati (za); nagraditi; vrniti, povrniti, odtehtati; maščevati se

to requite evil with good povrniti slabo z dobrim
to requite like for like vrniti milo za drago
the charms of the travel requite its inconveniences čari potovanja odtehtajo njegove nevšečnosti
how did he requite (me for) my affection? kako mi je on vrnil mojo naklonjenost?

re-sarciō -īre -sarsī -sartum (re in sarcīre)

1. zopet (znova, spet) (za)krpati, zopet (znova, spet) pokrpati, zopet (znova, spet) skrpati, zopet (znova, spet) popraviti (popravljati): vestem Ter., tunicam Cypr., tecta L., locum Plin. zopet napolniti.

2. metaf. zopet (znova, spet) popraviti (popravljati), (znova, spet) povrniti (povračati), zopet (znova, spet) nadomestiti (nadomeščati), znova (znova, spet) dopolniti (dopolnjevati): detrimentum C., damnum Suet., quaestum Col.

Opomba: Nenavaden pf. resarcierit Iustin. Inst.

restituí restítui vt. vračati, vrniti, povrniti

restituieren povrniti, obnoviti, restituirati

restituir [-uy-] vzpostaviti; nadomestiti, nazaj dati; povrniti; zopet uvesti

restituir a la realidad (fig) komu oči odpreti
restituirse zopet nazaj iti; okrevati
restituirse a su patria vrniti se v domovino

restituire v. tr. (pres. restituisco) obnoviti, obuditi; povrniti, vračati (tudi ekst.):
restituire il denaro prestato vrniti posojeni denar
restituire a qcn. la parola pren. koga oprostiti sprejete obveze
restituire una visita vrniti obisk
restituire gli esuli alle loro case knjižno vrniti pregnance na njihove domove
restituire qcn. nel suo grado koga spet postaviti na prejšnji položaj

re-stituō -ere -uī -ūtum (re in statuere)

I.

1. postaviti (postavljati) (spet) na prejšnje mesto, postaviti (postavljati) nazaj: statuam Ci., ut, quo quaeque (sc. arbor) modo steterit, restituant O.

2. metaf.
a) postaviti v prejšnje stanje (v (na) prejšnji položaj): Seuthen in regnum restituit N., Siciliam in pristinum restituere N. na Siciliji obnoviti prejšnje stanje (razmere), tribunos in suam dignitatem C., aliquem in antiquum locum gratiae C. nakloniti (naklanjati), izkazati (izkazovati) komu nekdanjo milost (naklonjenost), aliquem in amicitiam Ci. zopet se spoprijateljiti s kom; abs.: fratrem restituit Ci. je pomilostil; toda: quin eum restituis? Pl. = spametuj ga; ret. z dat.: Britanniam veteri patientiae restituere T. zopet vrniti v prejšnjo pokorščino; poseb. restituere in integrum (o odpravi kakega pravnega položaja) postaviti (vrniti) v prejšnji stan (položaj): damnatos in integrum restituit C. obsojencem je ukinil kazen, consilia restituere L. ovreči, preklicati, iudicia (sc. Verris) Ci. ovreči razsodbe in tako zadevo vrniti v prejšnji (nekdanji) položaj (prvotni status), praedia in integrum restituere Ci., quod te absente hic filius egit restitui in integrum, aequom est Ter. zopet spraviti v tir; occ. nazaj poklicati, nazaj pozvati, nazaj pripeljati, nazaj spraviti: (sc. Aristides) populi scito in patriam restitutus est N., causā restituendi mei (v domovino iz pregnanstva) Ci., virgines in patriam ad parentes L., sospites Romam ad propinquos L.
b) (večinoma z dat. personae) zopet (znova, spet) da(ja)ti, zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): restituta ei sunt bona N., restituere agrum alicui L., civibus sua H., apibus fructum suum Ph. (kot sodnik) prisoditi v last; metaf.: restituere Syracusanis libertatem N., populo Romano tribuni plebis restituti sunt Ci., se alicui restituere Ci., L. zopet se spraviti, zopet se spoprijateljiti s kom; ocvc.
a) komu zopet (znova, spet) pridobi(va)ti: restituere Ioniam Atheniensibus N., Samum populo N., oppida abalienata patriae N., Arpi ad Romanos restituti L.
b) nadomestiti (nadomeščati), vrniti (vračati, vračevati), povrniti (povračati, povračevati), poravna(va)ti: restituere alicui impedimenta Cu.; brez dat.: restituere amissa ali fraudata C. škodo = restituere damna L. = iacturam Col., res perditas L., vim Ci. prizadeto škodo poravnati s silo (z nasiljem). —

II. popraviti (popravljati), zopet (znova, spet) postaviti, zopet (znova, spet) (z)graditi, zopet (znova, spet) ustanoviti (ustanavljati), zopet (znova, spet) obnoviti (obnavljati): aedes Ci., muros Atheniensium N., comas turbatas ali disiectas O. zopet poravnati, oppida vicosque, quos incenderunt, restituere C.; metaf.: rem prolapsam L., aciem L. bojno vrsto zopet poravnati (zopet vzpostaviti, zopet formirati), restituere pugnam, proelium L. obnoviti, zopet urediti, ordines L., cunctando restituit rem Enn. je rešil, restituere tribuniciam potestatem Ci., restitue nobis aliquando veterem tuam illam calliditatem atque prudentiam Ci. pokaži svojo staro prekanjenost, pokaži se zopet starega zvitorepca, se restituere Varr. zopet si opomoči, sanitatem Plin., vina sibi restituuntur Plin. se zopet popravijo.

restitute [réstitju:t] prehodni glagol & neprehodni glagol
spet postaviti (v prejšnje stanje), obnoviti; povrniti (stroške, pravice, lastnino), restituirati

restore [ristɔ́:] prehodni glagol
postaviti v prejšnje stanje, vzpostaviti; obnoviti, popraviti; ponovno postaviti, namestiti (to v)
restavrirati, rekonstruirati (zgradbo itd.); okrepčati, osvežiti; povrniti, nadoknaditi (to komu)
ozdraviti, izlečiti, okrepiti

to restore to consciousness vrniti k zavesti
to restore s.o.'s health vrniti komu zdravje, ozdraviti koga
to restore s.o. to liberty vrniti, dati zopet komu prostost, svobodo
to restore s.o. to life (zopet) oživiti koga, vrniti koga v življenje
to restore a king to the throne postaviti kralja zopet na prestol
to restore to office postaviti, namestiti zopet v službo
to restore order vzpostaviti red
to be restored (to health) ozdraveti
he was restored to favour prišel je zopet v milost, si pridobil zopet naklonjenost

retāliō -āre (re in tāliō -ōnis) vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati), poplačati (poplačevati) (z enakim): quod enim imprudentiā factum est, retaliari per imprudentiam debet Gell.

revaloir* [rəvalwar] verbe transitif, familier povrniti, vrniti (quelque chose à quelqu'un komu kaj)

vous m'avez rendu service, je vous revaudrai cela napravili ste mi uslugo, povrnil vam bom to, revanžiral, oddolžil se vam bom
il a voulu m'attirer des ennuis, je le lui revaudrai hotel mi je nakopati nevšečnosti, mu bom že vrnil, se mu maščeval

revanchieren povrniti