Franja

Zadetki iskanja

  • kaj se vrti okoli denarja frazem
    izraža negativen odnos (če rečemo, da se kaj vrti okoli denarja, želimo povedati, da je bistvo vseh prizadevanj materialna dobrobit posameznika ali ustanove) ▸ pénz körül forog valami
    Čeprav bo zvenelo surovo, se svet dejansko vrti okoli denarja. ▸ Annak ellenére, hogy ez nyersen fog hangzani, a világ valójában a pénz körül forog.
    Včasih se mi zdi, da se vse na svetu vrti okoli denarja. ▸ Néha úgy tűnik, a világon minden a pénz körül forog.
  • ker konj. poiché, giacché, siccome; dato che, visto che:
    ker resnice ni smel povedati, je rajši molčal poiché non poteva dire la verità, preferì tacere
  • kon|ec1 [ô] moški spol (-ca …)

    1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
    figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
    -ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende

    2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
    konec delovnega časa der Feierabend

    3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
    konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
    konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
    (smrt) das Ende

    4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang

    5. (izid, rezultat) der Ausgang

    6.
    česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
    konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
    zdaj pa konec! Und damit gut!
    kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
    konec je z menoj es ist um mich geschehen
    |
    narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
    narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
    storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
    |
    brez konca ohne Ende, endlos
    brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
    biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
    do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
    do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
    od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
    do konca prstov bis in die Fingerspitzen
    do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
    do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
    do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
    potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
    do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
    iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
    iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
    priti do konca komu: (jemandem) beikommen
    h koncu aufs Ende zu
    iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
    na konec aufs Ende
    na koncu am Ende, zu Ende
    na koncu meseca am Monatsende
    biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
    biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
    biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
    stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
    ob koncu am Ende
    ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
    ob koncu tedna am Wochenende
    ob koncu vojne bei Kriegsende
    od konca do kraja von A bis Z, restlos
    od zadnjega konca von hinten
    pred koncem vor dem Ende
    pred koncem vojne vor Kriegsende
    pri koncu gegen Ende
    biti pri koncu s čim am Ende sein mit
    proti koncu gegen Ende
    proti koncu vojne gegen Kriegsende
    proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
    proti koncu leta spät im Jahr
    s koncem zum Ende
    s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
    za konec für das Ende
    znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
    znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
    znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff
  • krat|ek (-ka, -ko; krajši, najkrajši) kurz
    kratek in jedrnat kurz und bündig
    kratko in jasno klipp und klar
    Kurz- (dopust der Kurzurlaub, odmor die Kurzpause, oznaka die Kurzbezeichnung, podaja šport der [Kurzpaß] Kurzpass, poročilo die Kurzmeldung)
    kratkih las/nog kurzhaarig/kurzfüßig
    s kratkimi prsti/rokavi/ročico kurzfingerig/kurzärmelig/kurzarmig
    na kratko postrižen/povedano kurzgeschoren/[kurzgefaßt] kurz gefasst
    biti kratek kurz machen, (na kratko povedati) sich kurz fassen
    biti kratkega veka kurzlebig sein
    na kratko kurz, [kurzgefaßt] kurz gefasst
    na kratko in aller Kürze
    na kratko odpraviti kurz (und schmerzlos) abfertigen
    na kratko opraviti z kurzen [Prozeß] Prozess machen (mit), eine Sache kurz abtun
    na kratko povedati sich kurz fassen, nicht viele Worte machen
    držati na kratko z denarjem: [knapphalten] knapp halten, [kurzhalten] kurz halten, glede discipline: streng halten
    na kratko zvezati elektrika kurzschließen
    pred kratkim vor kurzem, neulich, unlängst
    v kratkem bald, demnächst
    v kratkih razmikih in kurzen Zeitabständen
    potegniti (ta) kratko figurativno den Kürzeren ziehen
  • krátek (-tka -o)

    A) adj.

    1. corto, breve; pren. succinto:
    kratki lasje capelli corti
    kratke hlače pantaloni corti
    kratko pismo lettera breve
    kratki film cortometraggio

    2. (ki traja razmeroma malo časa) breve; corto; fuggevole:
    kratka bolezen malattia breve
    kratek rok breve termine
    kratko življenje vita breve
    v kratkem času in breve tempo

    3. elektr.
    kratki stik corto circuito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    biti kratke pameti avere il cervello di gallina
    biti kratkega pogleda essere di vedute ristrette, meschine
    biti kratkih besed essere di poche parole, parco di parole
    med. kratka sapa fiato grosso
    lingv. kratki samoglasnik vocale breve
    rad. kratki valovi onde corte
    obl. kratek brezrokavni plašč mantella
    ekst. za kratek čas per passatempo, per sport
    publ. kratek članek asterisco, stelloncino; trafiletto; žarg. pezzullo
    ekst. kratek izlet puntata; scappata; scorribanda
    obl. kratek jopič giubbotto
    hist. kratek meč daga; gladio; misericordia
    kratek oris schizzo
    muz. kratek predložek acciaccatura
    kratek sprehod giretto
    šport. kratek (kondicijski)
    trening sgroppata
    muz. kratka arija arietta
    kratka dvocevka (mafijašev) lupara
    avt. kratka luč anabbagliante, antiabbagliante
    obl. kratka nogavica calzino, calzerotto
    muz. kratka pavza comma
    hist. kratka pištola mazzagatto
    lit. kratka poučna zgodba apologo
    kratka pridiga, kratek govor sermone
    pren. kratka reklama stacco
    lit. kratka študija profilo
    kratka vsebina sommario
    obl. kratka ženska spalna srajca angl. baby doll
    obl. kratke hlače angl. shorts
    kratko pojasnilo cenno
    PREGOVORI:
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
    laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte

    B) krátki (-a -o) m, f, n
    držati koga na kratko pog. pren. tenere a stecchetto qcn.
    potegniti, povleči (ta) kratko avere la peggio
    povedati kaj na kratko dire brevemente, in poche parole
    na kratko pristriženi lasje capelli tagliati corti, a spazzola
    v kratkem (kmalu) tra breve
  • krêpek | krepák (-pka -o)

    A) adj.

    1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
    krepek mož uomo robusto

    2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
    krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

    3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
    beli in krepki zobje denti bianchi e forti

    4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
    bila je krepka v telo era di costituzione robusta
    krepek dedec marcantonio

    5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
    krepek zajtrk una buona colazione
    gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

    6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
    krepek požirek lungo sorso
    krepek spanec duro sonno
    krepek vonj forte odore, profumo
    krepke barve colori intensi
    krepek glas, smeh voce, riso squillante

    7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
    krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

    8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
    krepka kletev una bestemmia grossolana
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
    plačati krepek milijon pagare un milione e passa
    imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
    pren. krepka laž grossa bugia
    tisk. krepka črka grassetto

    B) krêpki (-a -o) m, f, n
    dati (komu)
    nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
    povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
    pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa
  • krivo pričati stalna zveza
    (lagati na sojenju) ▸ hamisan tanúskodik
    Priča pa je dolžna povedati vse, hkrati pa ji, če krivo priča, grozi kazenska sankcija. ▸ A tanú azonban köteles mindent elmondani, és ha hamisan tanúskodik, büntetőjogi szankciók fenyegetik.
  • láž lie; untruth, falsehood; (manjša) fib

    debela láž a big lie, a gross untruth, a whacking lie, pogovorno a thumper, a tough one, ZDA pogovorno a whopper, a thumping lie, an outrageous lie
    grda láž a foul lie
    nedolžna láž a white lie
    kosmata láž blatant lie
    dokazana láž a lie unmasked (ali laid bare, exposed, arhaično nailed to the counter); (izmišljotina) pogovorno flam
    pogostna láž widespread lie
    same láži! a pack of lies!
    to je debela láž this is a gross untruth
    to je čista, gola láž this is a downright lie
    izmisliti si láž to invent (ali to forge) a lie
    z lážmi se izvleči iz... to lie oneself out of...
    povedati láž to tell a lie
    na láž postaviti koga to refute (ali to rebut, to belie) someone
    bil je postavljen na láž he has been refuted (ali proved a liar); he has been flatly contradicted
    ujeti koga na láži to catch someone out in a lie
    láž ima kratke noge lies are short-lived (ali have short wings), a liar is soon exposed
    aparat za odkrivanje láži lie detector
    on ne okleva pred lážjo he does not scruple to lie
  • líce (-a) n

    1. guancia, gota:
    uščipniti v lice dare un buffetto sulla guancia
    biti rdeč v lica avere le guance arrossate, essere rosso in volto

    2. star. (obraz) viso, volto, faccia:
    nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice volto rugoso, tondo, incavato, abbronzato

    3. (bolj izdelana stran tkanine) lato superiore, ritto; (bolj izdelana stran usnja) grana; (prednja stran kovanca) dritto

    4. (pročelje) facciata

    5. (podoba, videz, zunanjost) apparenza, esteriorità

    6. na licu mesta sul posto, sul luogo; (brez odlašanja) immediatamente, subito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kri mu je zalila lica arrossì
    vsa kri mu je izginila iz lic impallidì
    pokazati svoje pravo lice mostrare il vero volto
    star. v lice kaj komu povedati dire in faccia a qcn.

    7. lov. guanciale (sul calcio del fucile)
  • líce mejilla f ; (obraz) cara f , faz f

    v lice komu resnico povedati decir a alg las verdades en la cara
  • málo adv.

    1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
    malo po domače zaplesati fare quattro salti
    malo znani kraji luoghi poco conosciuti
    povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
    malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
    malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
    bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

    2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
    še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

    3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
    malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
    malo hvaležna naloga un compito ingrato

    4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
    še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

    5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
    denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

    6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
    malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
    pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
    kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
    ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    malo norčav pazzerello
    malo verjeten improbabile, inverosimile
    malo znan malnoto
    pog. malo pokvariti sciupacchiare
    malo prodati vendicchiare
    malo razumeti intendicchiare
    PREGOVORI:
    dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
    veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva
  • márati to like, to care for; to be fond of; to be keen on

    ne márati to dislike
    ne maram za kavo I'm not very keen on coffee, I don't care for coffee
    ne maramo ga we dislike him
    ne mara delati he doesn't like working
    ne maramo mu tega povedati we'd rather not tell him that
    toliko maram za to kot za lanski sneg I don't care a button (ali a farthing, a pin) for it
  • mársikaj much, many a thing; many things pl

    imam ti mársikaj povedati I've such a lot to tell you
  • mišljênje pensamiento m ; modo m de pensar; reflexión f ; (mnenje) opinión f

    logično mišljenje razonamiento m
    po mojem mišljenju en mi opinión, según mi criterio, a mi parecer
    javno mišljenje la opinión pública
    kakšno je Vaše mišljenje? ¿cuál es su opinión?
    mišljenja so deljena hay división de opiniones
    sem istega mišljenja kot ti soy de la misma opinión que tú
    biti drugačnega mišljenja ser de otra opinión, pensar de otra manera
    biti nasprotnega mišljenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
    nisem Vašega mišljenja no soy de su opinión
    imeti dobro (slabo) mišljenje o kom tener buena (mala) opinión de alg
    (pošteno, odkrito) komu povedati svoje mišljenje fam decirle cuatro verdades a alg
  • mnenj|e1 [ê] srednji spol (-a …)

    1. osebno: die Meinung; Ansichten množina
    osebno mnenje Privatmeinung
    vnaprejšnje (slabo) mnenje [vorgefaßte] vorgefasste/voreingenommene Meinung
    sprememba mnenja die Meinungsänderung
    mnenja se razhajajo die Meinungen sind geteilt, die Meinungen gehen auseinander
    biti mnenja, da … der Meinung sein …
    izražanje mnenja die Meinungsäußerung (svobodno freie)
    jasno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
    figurativno povedati komu svoje mnenje (jemandem) gehörig die Meinung sagen, deutlich/gehörig Bescheid sagen
    ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
    spremeniti svoje mnenje sich anders überlegen
    o tem so mnenja lahko različna darüber [läßt] lässt sich streiten, das ist eine Einstellungssache
    imeti napačno mnenje o sich irren in
    imeti slabo mnenje o gering denken von, schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf, wenig/nichts von etwas halten
    imeti dobro mnenje o viel halten von, eine gute Meinung haben von, große Stücke halten auf

    2.
    javno mnenje öffentliche Meinung
    svetovno javno mnenje Weltmeinung
    raziskovanje javnega mnenja die Meinungsforschung
    raziskovalec javnega mnenja der Meinungsforscher

    3. (strokovno stališče) die Meinung, -meinung (uveljavljeno Lehrmeinung)
    drugačno mnenje abweichende Meinung
    nasprotno mnenje Gegenmeinung, Gegenansicht
    pravno mnenje Rechtsmeinung
    šolsko mnenje Schulmeinung
    teološko mnenje theologische Meinung
    … mnenj Meinungs-
    (boj der Meinungsstreit, izmenjava der Meinungsaustausch, razhajanje die Meinungsverschiedenheit)
    biti istega mnenja z einer Meinung sein (mit), die Ansichten teilen (mit)
    biti drugačnega mnenja eine andere Anschauung haben
    biti nasprotnega mnenja gegenteiliger Meinung sein
    sem enakega mnenja ganz meine Meinung
    o tem se mnenja razhajajo das wird kontrovers diskutiert

    4.
    ločeno mnenje die Sondermeinung

    5.
    trdno mnenje (sodba) das Urteil (ustvariti si mnenje sich ein Urteil bilden)
    brez lastnega mnenja urteilslos

    6. (stališče) v kakem postopku: die Stellungnahme
    prositi za mnenje um Stellungnahme bitten
    pridobiti (uradno) mnenje eine Stellungnahme einholen
    pravo pravica, povedati svoje mnenje das Recht auf Anhörung
    | ➞ → javno mnenje
  • mnênje opinion; view; thinking; belief; mind; judgment, judgement; idea

    po mojem (skromnem) mnênju in my (humble) opinion (ali judgment), to my mind, ZDA I reckon
    javno mnênje public opinion
    prevladujoče mnênje prevailing opinion
    pristransko mnênje bias
    strokovno mnênje expert opinion, finding
    vnaprejšnje mnênje (predsodek) prejudice
    različno mnênje dissenting opinion
    izmenjava mnênj interchange of views, discussion
    izražanje mnênja expression (ali statement) of opinion
    raziskava javnega mnênja public opinion research, ZDA polls pl
    razlika v mnênju difference of opinion, misunderstanding, disagreement, dissent
    izraževanje javnega mnênja public opinion poll
    sem mnênja, da... I am of the opinion that..., I take the view that...
    nisem tega mnênja I disagree
    sva različnega mnênja we differ in opinion
    biti drugačnega mnênja to dissent
    biti istega mnênja z... to agree with...
    smo istega mnênja we are of one mind
    imeti dobro (slabo) mnênje o... to think highly (badly ali ill) of someone
    imeti visoko mnênje o kom to think highly of someone
    imeti visoko mnênje o sebi to have a pretty good opinion of oneself, to be self-sufficient, to entertain a high opinion of oneself, to suffer from a swelled head, to think oneself no end of a fellow
    odkrito sem mu povedal svoje mnênje I told him my mind
    povedati svoje mnênje to speak one's mind
    môči, sméti izraziti svoje mnênje o... to dare (ali to venture) to express one's view (ali opinion)
    spremeniti mnênj, pridružiti se mnênju koga drugega to come round
    mnênja se razhajajo opinions pl differ
    postati drugačnega mnênja to change one's mind (ali opinion, views pl)
    ne se strinjati z mnênjem kake osebe glede česa to disagree with someone about something
    ustvariti si mnênje to form an opinion
    ostaniva vsak pri svojem mnênju! let's agree to differ!
    javno mnênje se nagiblje njemu v prid public opinion is rallying to his support
  • mnênje opinion ženski spol , avis moški spol , idée ženski spol , (point moški spol de) vue ženski spol

    javno mnenje l'opinion publique
    po mojem mnenju à mon avis, selon (ali d'après) moi, à ce que je pense
    vnaprejšnje mnenje préjugé moški spol, prévention ženski spol, opinions toutes faites
    mnenja sem, da je suis d'avis que, mon sentiment est que
    to je moje mnenje voilà ma façon de voir (ali de penser), c'est mon avis
    mnenja so deljena les opinions sont partagées
    biti istega mnenja kot, deliti mnenje s kom être du même avis (ali de la même opinion) que, partager l'opinion de quelqu'un
    biti drugačnega mnenja être d'un autre avis
    spremenik svoje mnenje changer d'avis (ali d'opinion)
    povedati, izraziti svoje mnenje émettre (ali exprimer, manifester) son opinion, opiner
    potegniti se za svoje mnenje avoir le courage de ses opinions
  • mnênje opinión f ; parecer m ; idea f

    javno mnenje la opinón pública
    vnaprejšnje mnenje prejuicio m, idea f preconcebida
    po mojem mnenju a mi parecer, en mi opinión
    kaj je Vaše mnenje? ¿cuál es su opinión?
    mnenja sem, da ... opino que...
    nisem Vašega mnenja no soy de (ali no comparto) su opinión; no soy de su parecer
    mnenja so dejena hay división de opiniones
    samó on je takega mnenja sólo él opina así
    biti nasprotnega mnenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
    imeti dobro (slabo) mnenje o tener buena (mala) opinión de
    izraziti svoje mnenje dar (ali decir ali expresar ali exponer) su opinión
    odkrito komu povedati svoje mnenje fam decirle cuatro verdades a alg
    potegniti se za svoje mnenje tener el valor de sustentar su opinión
    spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión (ali de parecer)
    imeti visoko mnenje o tener un alto concepto de
    ustvariti si mnenje formarse una opinión
    biti istega mnenja s kom ser de la misma opinión que alg, estar conforme (ali de acuerdo) con alg
    mnenje deliti s kom compartir la opinión de alg
    biti drugačnega mnenja ser de otra opinión
  • môči pouvoir, être capable (ali en état, à même, en mesure) de faire quelque chose

    ne moči koga ne pas pouvoir souffrir (ali supporter) quelqu'un, familiarno ne pas pouvoir sentir (ali encaisser) quelqu'un, avoir quelqu'un dans le nez
    ne morem drugače je ne peux pas faire autrement
    ne morem nič zato je n'y puis rien, ce n'est pas ma faute
    ne morem več je n'en puis (ali peux) plus
    tega vam ne morem (ne bi mogel) povedati je ne peux (pourrais, saurais) pas vous le dire
    napravim, kar največ morem, kolikor le morem je fais de mon mieux
    storil bom, kar bom mogel je ferai ce qui est en mon pouvoir
  • môči poder; ser capaz (de); estar en condiciones (de), estar capacitado (para)

    more biti puede ser, es posible
    kolikor le morem lo mejor que pueda
    morete še videti? ¿puede usted ver todavía?
    ne morem več ya no puedo más
    ne morem drugače no puedo hacer otra cosa
    ne morem nič za to no es colpa mía
    ne morem nič napraviti no puedo hacer nada
    tega vam ne morem povedati no puedo decírselo
    storim, kar največ morem hago todo lo posible