attēstor (adtēstor) -ārī -ātus sum
1. izpričati (izpričevati), dokaz(ov)ati, potrditi (potrjevati): Plin., Gell., hoc attestatur brevis Aesopi fabula (= ὁ λόγος δηλοῖ) Ph., attestata fulgura Sen. ph., P. F. ki so potrjevali tisto, kar so prejšnji bliski naznanjali.
2. medic. attēstāns -āntis ali attēstātus 3 očiten, zares pojavljajoč se: attestante febricula, attestantibus febribus, attestata partium gravedo, si tumor fuerit attestatus Cael.
Opomba: Pt. pf. attēstātus 3 v pass. pomenu = izpričan: quo nihil potest... attestatius dici Ambr.
Zadetki iskanja
- auctōrō -āre -āvī -ātum (auctor)
I.
1. koga narediti za poroka, le med. auctorari = auctorem fieri zaporočiti (zaporočati) se: Dig.
2. pren. biti porok za kaj, zajamčiti kaj, potrditi, le pass.: satis auctorata observatio Tert., a deo auctoratus vir Tert.
— II.
1. obvezati, najeti, le refl. in med. (poseb. v pt. pf.) obvezati se, zavezati se v kako službo, dati se najeti, v pt. pf. obvezan, zavezan, najet (poseb. o gladiatorjih): a. se augulā, utilitate Ps.-Q., se ad lanistas, se ad ignes Tert., quid refert uri, virgis ferroque necari auctoratus eas an... H., auctorato sociis officio Val. Max., novi auctorati Sen. ph. na novo najeti, auctoratus vindemiator Plin., auctoratus ad sepeliendum patrem Ps.-Q., auctoratus ad custodiam mariti tui Ap.; v besedni igri: gladiatorum proelia edebat, ipsum magis auctoratum populum Rom. circumferens Plin. na večjo nevarnost pripravljeno rim. ljudstvo (kakor so bili gladiatorji); pren.: eo pignore velut auctoratus L.
2. auctorare alicui aliquid najeti = pripraviti komu kaj, nakloniti komu kaj: Romanis certam victoriam, partibus suis excidium, sibi turpissimam mortem pessimo auctoravit facinore Vell. — Soobl. auctōror -ārī -ātus sum v najem da(ja)ti, proda(ja)ti: metallo pudicitiam suam Ap., animas suas Tert. - autenticare v. tr. (pres. autēntico) overiti, potrditi:
autenticare una firma overiti podpis
autenticare un'opera d'arte potrditi avtentičnost umetnine - autentificá autentífic vt. potrditi; overoviti, overiti
- authentifier, -fiquer [-fje, -fike] verbe transitif overiti, potrditi; (javno) izpričati
un cachet authentifie cette pièce pečat potrjuje to listino - avallare v. tr. (pres. avallo)
1. ekon. dati aval
2. pren. jamčiti, potrditi:
le prove raccolte avallano la mia ipotesi zbrani dokazi potrjujejo mojo domnevo - bear out prehodni glagol
braniti, opravičiti; potrditi; okrepiti, podpirati - beglaubigen Akten, Gewichte: potrditi, potrjevati, Unterschriften: overiti, overoviti, einen Gesandten: akreditirati
- bekräftigen podpirati, podpreti; potrjevati, potrditi (X hat mich in meinem Argwohn bekräftigt X je potrdil moje sume)
- bescheinigen potrditi; dati/podpisati potrdilo
- besiegeln eine Freundschaft usw.: potrditi, einen Brief, das Schicksal: zapečatiti; Religion mit dem Kreuz: zaznamovati
- bestärken krepiti, okrepiti, podkrepiti, (bestätigen) potrditi
- bestätigen potrditi, potrjevati; im Amt bestätigen ponovno izvoliti
- bezeugen potrditi, dokazati, dokazovati, izpričati, izpričevati
- bind*1 [baind]
1. prehodni glagol
povezati, vezati; prisiliti; obrobiti, okovati; potrditi, ratificirati
medicina ustaviti (drisko); oviti, ovenčati; naložiti
2. neprehodni glagol
strditi se
medicina ustaviti se; obvezati se
to bind s.o. as apprentice dati koga v uk
to bind the bargain potrditi kupčijo - canonizar [z/c] kanonizirati, za svetnika proglasiti; hvaliti, slaviti; (slovesno) potrditi, odobriti
- certificar [c/qu] potrditi, overiti, izpričati
certificar una carta priporočiti pismo
certificarse prepričati se, uveriti se - certificare v. tr. (pres. certifico) zagotoviti, zagotavljati; potrditi, potrjevati (v dokumentih)
- certificate2 [sətífikeit] prehodni glagol
potrditi, overiti, kvalificirati - certifier [-fije] verbe transitif potrditi; overiti; zagotavljati
copie féminin certifiée conforme (à l'original) overjen prepis