Franja

Strom, der, (-/e/s, Ströme) tok (tudi Geographie, Elektrizität); Geographie ([Fluß] Fluss) veletok, reka; figurativ potok, reka; von Menschen: množica, reka; Strom des Vergessens/der Vergessenheit reka pozabe; gegen den Strom proti toku; mit dem Strom s tokom; in Strömen regnen: liti kot iz škafa, fließen: cediti se

torrēnte m

1. hudournik; potok

2. ekst. pren. potok; ploha; naval:
un torrente di barbari invasori naval barbarskih zavojevalcev
un torrente d'ingiurie ploha žaljivk
torrente di sangue potok krvi
a torrenti v potokih

watercourse [wɔ́:təkɔ:s] samostalnik
vodni tok, reka, potok; rečna struga; (umeten) kanal

поті́к -то́ку ч., tók -a m., pôtok -óka m.

ручей то potok;
кровь текла! ручьём kri je tekla v potokih

струмо́к -мка́ ч., pôtok -óka m.

bístrica ž
1. bistrica, bistra rijeka, reka, bistar potok
2. bistra voda: prinesi vedro -e

cruor -ōris, m (prim. gr. κρέας meso, lat. cruentus, cruentāre, crūdus, crūsta, osk. krustatar = lat. „cruentantor“, sl. kri, hr. krv)

1. iz rane sikajoča, tekoča ali iztekla kri, strjena kri, potok krvi: nisi cruor appareat, vim non esse factam Ci., oblitus cruore et luto ambustus est Ci., e nostro cum corpore sanguis (= kri v telesu, v žilah) emicat exsultans alte spargitque cruorem Lucr., cruore atque luctu omnia compleri S., crassumque cruorem ore eiectantem … ducunt ad navīs V., quae caret ora cruore nostro? H., cruor emicat alte O., cr. concretus Cels., si extrinsecus cruor fluxisset Cu., si oculi suffunduntur cruore Plin. če kri zalije oči, če so oči podplute, oblitus faciem (v obrazu) suo cruore T., mox ubi sanguis (kri v telesu, v žilah) artus extremos suffuderit, levi ictu cruorem eliciunt T., cr. captivus (ujetnikov) T.; v pl. = krvni (krvavi) madeži, kaplje (srage) krvi, sledovi krvi, potoki krvi: atros siccare veste cruores V., arma nondum expiatis uncta cruoribus H. po nenehnem … prelivanju krvi omadeževano, hostiarum cruores Ap.; cruor pesn. nam. sanguis: sive cibos omnīs … dicent esse et habere in se nervorum corpora parva et omnino venas partīsque cruoris Lucr. (prim. Lucr. V, 130).

2. met. prelivanje krvi, ubijanje, moritev, umor: nullus ei ludus videtur esse iucundior quam cruor Ci., vivere in cruore Cinnano Ci. v krvavi Cinovi dobi, castus a cruore civili (= civium) Ci., e gremio et complexu matrum ad caedem et cruorem abstrahi Ci., hinc cruor, hinc caedes Tib., adde cruorem stultitiae H. misli si, da iz te norosti nastane umor, lupus cupidus cruoris O., se parare cruori O. na moritev, regna Phari nullo quaesita cruore Lucan., a cruore innocentium abstine Vop.

3. pren.
a) življenjska moč, živost: scit, cruor imperii qui sit Lucan.
b) krvava pena: canentem mandens aper ore cruorem Lucan.; v sramotilnem pomenu: Col. (X, 360).

flētus² -us, m (flēre)

1. (jok)anje, vekanje, ihtenje, tarnanje, tudi ganjenost: Pac. fr., Ca. fr., prae fletu Ci. od solz, od ganjenosti, fl. maeroris Ci., multas lacrimas et fletum cum singultu videre potuistis Ci., in nostro omnium fletu nullam lacrimam aspexistis Milonis Ci., fletum populo movere Ci. narod do solz ganiti, ut urbe tota fletus gemitusque fieret Ci., eius viri mentio vocem meam debilitavit Ci. ob omembi onega moža mi je ganjenost zadušila glas, quis liberos adspicere potuit sine fletu? Ci., magno fletu auxilium petere coeperunt C., clamore et fletu omnia complentur C., cum fletu precibusque V., tacitus fl. L. tiho ihtenje, fletūs et lacrimas dare O. jokati in solziti se, fletūs ducere Pr. tožeč jok zagnati, infantium fl. Sen. ph., fletibus natos, laetitiā defunctos prosequuntur Q.

2. meton. solze, potok solzá: utinam omnibus abstergere fletum possemus Ci., fletum cruori miscuit O., fletūs fundere, fletibus ora rigare, fletu super ora refuso O., tepido manabant lumina fletu O. iz oči so kapale (so se ulivale) vroče solze.

Gebirgsbach, der, gorski potok

gill⁴ [gil] samostalnik
globel, soteska; gorski potok

Gletscherbach, der, Geographie ledeniški potok

grápa ž
1. jaruga, uvala, usko i dugačko udubljenje sa strmim stranama: iz grap so vstajale megle; hiše v -ah
2. jarak koji je iskopao gorski potok

hudoúriti -im
1. teći kao gorski potok, kao bujica: po pobočju hudouri voda v dolino
2. bjesnjeti, mahnitati: hudouriti po hiši

hudoúrnik m
1. gorski potok, bujica: regulirati, zajeziti hudournik
2. ekspr. mnoštvo, velika količina: pred hišo se je ustavil hudournik ljudi
3. mn. zool. čiope, pištare, Cypselidae

jézernica ž
1. rijeka, potok koji otiče iz jezera
2. jezerska voda
3. v. lokvanj

Lavafluß, Lavafluss, der, Geographie potok/tok lave

odtóčnica
1. odvodna cijev, cev
2. rijeka, reka, potok koji otiče iz jezera

pasadera ženski spol pot (brv) čez potok

pòtočina ž
1. velik, širok potok
2. soteska, skozi katero teče potok