Franja

pālor -ārī -ātus sum (pandere)

1. razkropiti (razkrapljati) se, posamezno (posamič) ali raznotero pohajati, potikati se, potepati se: agmen palatur per agros L., vagi per agros palantur L., palantur comites T., auxilia totis campis palabuntur T.; večinoma pt. palantes in palati: H., Iust., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., vagi, palantes S., vagabuntur et palantes agros vastare S., palantes in agris oppressit L., palatos adgressus L., in quos palatos praedam agentes Postumius … impetum dedit L.; enalaga: terga dabant palantia Teucri (= palantes Teucri) V.

2. bloditi: Plin. iun., Amm., palantes stellae V., palantia sidera Lucr.; metaf.: errare atque viam palantes quaerere vitae Lucr., palantes homines (sc. animi) O. v sodbi omahujoči.

per-cursō -āre (-ātus) (frequ. k percurrere)

1. intr. pohajati, postopati, pohajkovati, potepati se, potikati se, klatiti se: latronum modo totis finibus nostris L., species quaedam scurrarum percursantium Ambr.

2. trans. prehoditi (prehajati), preiti (prehajati): ripas Plin. iun., percursando, quae obtineri nequibant T.

per-errō -āre -āvī -ātum (per in errāre) prebloditi, pohajati, potepati se, potikati se kod, kje, obiti, obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati), oblaziti: forum H., freta classe O., totum Latium L., omnem circuitum V., orbem Col., reges Sen. ph.; pass.: arva pererrantur O., pererrato ponto V. potem ko boš preblodil (preplul) morje; metaf.: aliquem totum luminibus V. meriti, ogledovati, venenum totam pererrat V. strup pronica skozi celo njeno telo, strup prodira po celem njenem telesu, hedera ramos pererrat Plin. iun. se vije okrog, opleta, Nilus pererrat Aegyptum Mel. se vije skozi Egipt, teče skozi Egipt, omnes istos … pererra Sen. ph. oglej si (v duhu).

per-vagor -ārī -ātus sum (per in vagārī)

1.
a) intr. (vedno) klatiti se, potikati se, potepati se, potovati: omnibus in locis C., hic praedonum naviculae pervagatae sunt Ci., in omnes partes C. jezditi, jezdariti.
b) trans. obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati), iti skozi: errabundi domos suos p. L., bello prope orbem terrarum p. L.

2. metaf.
a) intr. razširiti (razširjati) se, razvedeti se: de quo pervagatum est usque ad ultimas terras Ci., ne is honos nimium pervagetur Ci.
b) trans. obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, navda(ja)ti, prešiniti (prešinjati): dolor omnia membra pervagabatur Plin. iun., cupiditates omnium mentes pervagantur Ci. — Od tod adj. pt. pf. pervagātus 3

1. zelo razširjen, na daleč znan, splošno znan: gloria est pervagata fama meritorum Ci., pervagatissimus versus Ci.; subst. pl. n: ista communia et pervagata Ci. tista ustaljena in splošno znana pravila.

2. splošen: pars autem est pervagatior Ci. — Act. soobl. pervagō -āre (metaf.): ut primos quosque locos … celeriter animo pervagemus Corn.

pindonguear potepati se

polissonner [-sɔne] verbe intransitif potepati se; nespodobno se vesti ali govoriti; biti poreden, neubogljiv (otrok)

poskítati se pòskītām se potepsti se, malo se potepati

potúcati se pòtūcām se potepati se, klatiti se, potikati se: potucati se po bijelom svijetu, od nemila do nedraga

rodailler [rɔdaje] verbe intransitif, familier potepati se, klatiti se, potikati se, pohajkovati

rôder [rode] verbe intransitif potikati se, laziti okrog, potepati se, klatiti se, pohajkovati

rôder autour d'une femme laziti okrog kake ženske

rogue [róug]

1. samostalnik
lopov, falot, slepar, goljuf, malopridnež, ničvrednež
arhaično potepuh, klatež, vagabund
pogovorno, šaljivo navihanec, hudomušnež, razposajenec, porednež; neubogljiv konj, mrha, kljuse; samec (slon, bivol itd.) samotar; rastlina presajenka slabše vrste

rogue elephant hudoben samotarski slon
rogues' gallery uradna zbirka fotografij kriminalcev v Scotland Yardu
to play the rogue smešne uganjati, počenjati vragolije

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
počenjati vragolije; varati, (o)slepariti, (o)goljufati
arhaično potepati se, klatiti se; pleti in uničevati (npr. rastline slabše vrste)

skítati se skîtām se, skȋćēm se, skitàrati se -ām se potepati se, klatiti se: skitati se od nemila do nedraga; skitati se po planinama, po tuđim zemljama

strawanzen potepati se

streichen (strich, gestrichen) über etwas mit der Hand usw.: gladiti, pogladiti; (ziehen) potegniti; Saiten: potegniti po (strunah); Salbe, Honig, Butter: mazati, namazati; Kitt in die Fugen: zamazati (rege z); Farben: barvati (z), (weißigen) beliti; (durchstreichen, fallenlasen) črtati, aus einer Liste usw.: brisati; aus dem Gedächtnis: izbrisati; die Segel, die Flagge ein Boot: spustiti; Technik gladiti, ravnati; premazovati; intransitiv Tierkunde Vögel: letati; (streifen) potepati se, potikati se; Wind: pihljati; Gebirge: Geographie imeti smer, slemeniti; durch ein Sieb streichen pretlačiti, pasirati; um etwas streichen Katze: plaziti se okoli, hoditi okoli

streifen¹ mit dem Blick, mit dem Auto ein anderes Auto usw.: oplaziti (kaj); podrsati po (čem); (berühren) dotakniti se (česa); (ziehen) potegniti, über: potegniti preko/čez, Kleider: obleči; den Ring auf den Finger: natakniti, den Ring von dem Finger: sneti; von: potegniti z; Jagd odreti; intransitiv potepati se, pohajkovati (durch po)

streunen potepati se, pohajkovati

strolchen potepati se

stroll [stróul]

1. samostalnik
(kratek) sprehod brez cilja, pohajkovanje, postopanje

to go for a stroll, to take a stroll iti na kratek sprehod (brez cilja)

2. neprehodni glagol
sprehajati se brez cilja, pohajkovati, postopati, potepati se
prehodni glagol
pohajkovati po; s potepanjem prepotovati

to stroll the streets pohajkovati po ulicah
to stroll up and down postopati sem in tja
strolling gypsies klateški cigani
strolling player, strolling actor potujoči igralec; vaški komedijant

tȅpati se -ām se slabš.
1. izginiti, izgubiti se, pobrati se: tepaj se odavde dok te nisam odalamio poberi se, dokler te nisem mahnil, usekal
2. dial. potepati se, klatiti se

tèpsti tèpēm, oni tèpū, tèpi, tèpao tèpla tèpen
I.
1. tepsti: tepsti koga štapom; djevojke se ne smiju tepsti; tepsti koga šibom šibati; tepsti koga bičem bičati
2. mesti: tepsti vrhnje, pavlaku u stapu mesti smetano v pinji
3. ekspr. čenčati: tepsti koješta
II. tepsti se
1. potepati se, klatiti se: tepsti se po velikim gradovima
2. izgubiti se, pobrati se: tepi se ispod moga krova