Franja

Zadetki iskanja

  • naóčnikar (-ja) m

    1. chi porta gli occhiali

    2. star. ottico
  • nesóč (-a -e)

    A) adj. che porta; portante

    B) (v adv. rabi) portando
  • nesrečenôsen (-sna -o) adj. che porta sfortuna
  • nosèč (-éča -e)

    A) adj.

    1. che porta, portante

    2. gravido, pregno

    B) (v adv. rabi) portando
  • odnašálec (-lca) m asportatore; chi porta via
  • pestujóč (-a -e)

    A) adj. che porta in braccio, in grembo; che nutre

    B) pestujóč (v adv. rabi) tenendo in grembo
  • poganjajóč (-a -e)

    A) adj.

    1. che porta; che muove

    2. che cresce

    B) poganjajóč (v adv. rabi) menando
  • potŕkati (-am)

    A) perf. ➞ trkati

    1. bussare

    2. battere, picchiare:
    potrkati po rami dare una manata sulle spalle

    3. pren. (pojaviti se) manifestarsi, farsi sentire, (na vrata) essere alle porte, bussare alla porta:
    zima je potrkala, trka na vrata l'inverno è alle porte, bussa alla porta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za zdaj sem še kar zdrav, moram potrkati per ora sto bene di salute: tocco ferro!
    oven je potrkal l'ariete incornò
    pren. potrkati na srce, na vest nekoga appellarsi alla generosità, alla coscienza di qcn.
    pren. potrkati na vrata chiedere, sollecitare (un favore)

    B) potrkati se (-am se) perf. refl. battersi:
    potrkati se po čelu battersi la fronte
    potrkati se po prsih battersi il petto; ekst. confessare, ammettere la colpa
  • veréja (-e) f nareč.

    1. montante della porta

    2. palo di steccato
  • vodèč (-éča -e)

    A) adj.

    1. che conduce, che porta

    2. (vodilen) primo, principale, massimo; in testa:
    vodeči arhitekt il massimo architetto

    B) vodèč (v adv. rabi) conducendo, portando
  • vratárnica (-e) f

    1. portineria; guardiola

    2. anat. (portalna vena) vena porta
  • vráten2 (-tna -o) adj. della porta:
    vratna odprtina luce della porta
    grad. vratna špaleta spalletta
    vratni okvir mostra
    vratni podboj stipite della porta
    vratno krilo battente della porta
  • vratíšče2 (-a) n vano della porta
  • ženóč (-a -e)

    A) adj. che spinge, che porta

    B) ženóč (v adv. rabi) spingendo
  • žrêlo (-a) n

    1. anat. faringe:
    vnetje žrela faringite
    zool. fauci:
    levje, volčje žrelo fauci del leone, del lupo

    2. (usta) bocca:
    nastaviti steklenico na žrelo mettere la bottiglia alla bocca
    nasititi lačna žrela sfamare le bocche affamate, gli animali affamati

    3. pren. apertura, sbocco, fauci:
    žrelo dimnika l'apertura del camino
    žrelo brezna l'apertura della voragine

    4. voragine (del vulcano)

    5. čeb. (izletna odprtina) porta (d'entrata e d'uscita) dell'arnia

    6. navt. boccaporto; metal. bocca (dell'altoforno; di caricamento); voj. bocca (dell'arma da fuoco)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iti volku v žrelo correre un grave pericolo
    ne siliti v levje žrelo guardarsi dall'uomo pericoloso, violento
    pren. vtakniti glavo v levje žrelo mettere la testa nelle fauci del leone
    astr. lunino žrelo cratere lunare
    peklensko žrelo l'inferno
    med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi
    žrelo oceana profondità, abisso oceanico
  • accōsto

    A) avv. zraven, poleg, blizu:
    venire accosto priti zraven, pristopiti
    accosto accosto zelo blizu, čisto zraven

    B) prep.
    accosto a zraven, poleg:
    stare l'uno accosto all'altro stati drug poleg drugega

    C) agg. toskansko priprt:
    lascia la porta accosta vrata pusti priprta; bližnji:
    la scuola accosta bližnja šola

    Č) m

    1. približanje, kombiniranje, kombinacija

    2. pren. poznanstvo, zveza, zaslomba, protekcija

    3. navt. pristajališče

    4. šport bližanje (balinanje)
  • Agōnēnsis -e (Agōnus) agonski,

    1. porta Ag. Agonska vrata v Rimu, sicer imenovana porta Collina ali Quirinalis: P. F.

    2. Salii Agonenses agonski Salijci, svečeniki, ki so službovali na Agonskem griču (mons Agōnus, po Fest. in P. F. Quirinalis): Varr.
  • Albānī -ōrum, m

    1. Albanci, preb. pokrajine Albanije (gl. v nadalj. Albānia): Plin., Iust., effugere ad Armenios, dein Albanos T. Od tod: subst. Albānia -ae, f Albanija, pokrajina vzhodno od Hvalinskega morja ob izlivu reke Kura: Plin., Gell.; adj. Albānus 3 albanski: mare Albanum Plin. Albansko morje, del Hvalinskega morja ob albanski obali, orae Alb. Val. Fl., porta Alb. Val. Fl. albanska vrata = albanski prelazi blizu današnjega mesta Derbenta, sicer imenovani pylae Caspiae.

    2. (gl. Alba II. 1.).
  • ambasciatore m veleposlanik, ambasador; glasnik:
    ambasciatore plenipotenziario pooblaščeni poslanik
    PREGOVORI: ambasciator non porta pena preg. kdor prinaša slabe vesti, ni kriv zanje
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč