Franja

circumcelliō -ōnis, m (circum in cella) krivoverski menih popotnik, ki hodi od samostana do samostana: Cod. Th., Eccl.

Erdengast, der, zemeljski popotnik

globe-trotter [glóubtrɔtə] samostalnik
klativitez, eleganten postopač; svetovni popotnik

knockabout [nɔ́kəbaut]

1. pridevnik
hrupen, glasen (predstava); nemiren (popotnik); trpežen (obleka); kabareten

2. samostalnik
ameriško majhna jadrnica; hrupna predstava; večni popotnik, potepuh; trpežna obleka

lútalica ž, m nemirna oseba, nemiren popotnik, nemirna popotnica

nȍćnīk m
1. ekspr. nočni popotnik
2. ponočnjak: veseljak, pjevač i noćnik
3. nočni veter
4. nočni čuvaj
5. somnambulist, mesečnik
6. bot. večerna krasotica, Mirabilis

peregrīnātor -ōris, m (peregrīnārī) prijatelj potovanja (po tujini), navdušen popotnik: et mehercule non tam sum peregrinator iam quam solebam Ci. ep.

Weltbummler, der, svetovni popotnik

Weltenbummler, der, svetovni popotnik

avventuroso agg.

1. pustolovski:
viaggiatore avventuroso pustolovski popotnik

2. knjižno srečen:
giorno avventuroso srečen dan

ebrēo

A) agg. judovski, hebrejski

B) m

1. (f -ea) Jud, Judinja; Žid, Židinja:
confondere Ebrei e Samaritani pren. strpati vse v en koš

2. pren. slabš. oderuh, stiskač

3.
ebreo errante večni žid, večni popotnik, ahasver

passenger [pǽsindžə] samostalnik
potnik, -nica
pogovorno nesposoben član moštva
sleng lenuh, zmuzne

foot-passenger popotnik

samôten (-tna -o) adj.

1. solo, solitario, isolato, sperduto, remoto, ritirato; pren. solingo:
samotni popotnik viandante solitario
samotna kmetija casolare
pren. samotno bivališče eremitaggio

2. (nenaseljen) deserto:
samoten kraj solitudine; pren. clausura

wayfaring [wéifɛəriŋ]

1. samostalnik
pešačenje, potovanje

2. pridevnik
potujoč; ki pešači

wayfaring man popotnik

zemeljsk|i [ê] (-a, -o) erdig; (blizu zemlji) erdnah; religija irdisch; kemija tellurisch; Erd- (duh der Erdgeist, plašč der Erdmantel, sifon das Erdsiphon, stik [Erdschluß] Erdschluss, usad der Erdfall, vod die Erdleitung, vosek das Erdwachs, krožnica die Erdbahn, notranjost das Erdinnere, plast die Erdschicht, pregrada der Erddamm, radijska postaja die Erdfunkstelle, skorja die Erdrinde, die Erdkruste, površje die Erdoberfläche, sevanje Erdstrahlen množina); religija Erden- (popotnik der Erdengast, sreča das Erdenglück, življenje das Erdenleben)

ἄνθρωπος, ὁ [Et. najbrže iz ἀνδρ + ὡπος "kar moža naznanja", "moška prikazen", ὡπος je sor. z lat. signum (iz seq^wnom) znak, slov. sok, sočiti = naznaniti] 1. človek; τὰ ἐν ἀνθρώποις človeške zadeve. 2. človek, mož, soprog, prebivalec, suženj, pl. vojaki, sovražniki; pogosto v zvezi z drugimi samostalniki: ἄνθρωπος ὁδίτης popotnik, ὑφάντης tkalec, πολίτης državljan. 3. = τίς nekdo. 4. ἡ ἄνθρωπος ion. ženska, sužnja, služkinja. – V krazi ἅνθρωπος, ion. ὥνθρωπος.

ἔμ-πορος, ὁ (πορεῖν) 1. kdor popotuje na tuji ladji, popotnik. 2. trgovec, veletržec, vojni zalagatelj; pren. κακὴ ἔμπορος βίου ki s svojim življenjem slabo trguje, ki življenje pod nič proda.

ἐπιβάτης, ου, ὁ (ἐπι-βαίνω) kdor na kaj stopa (na konja ali na voz), jezdec, pomorščak, popotnik, ἐλεφάντων vodnik.

ναυ-βάτης, ου, ὁ (βαίνω) 1. a) ki se na ladji pelje, brodar, mornar, veslar; b) pomorščak, popotnik na ladji. 2. adi. pomorski, brodarski, στόλος brodovje, ξένοι pomorske najemniške čete.

ὁδῑ́της, ου, ὁ (ὁδός) ep. poet. popotnik, tudi ἄνθρωπος ὁδίτης.