Franja

Falschmünzer, der, ponarejevalec denarja

monetiēre m

1. kovec

2. ekst. ponarejevalec denarja

mŭger ali mūger (prim. stvnem. *mūhhāri, mūhh(e)o rokovnjač, cestni razbojnik, mūhhōn prežati (na koga), zalezovati, skrivaj napadati) ponarejevalec = goljufiv kockar: muger dici solet a Castrensium hominibus quasi mucosus is, qui talis male ludit Fest.

Panscher, der, (-s, -) ponarejevalec vin

paracharactēs -ae, m (gr. παραχαράκτης) ponarejevalec denarja: Cod. Th.

Scheckfälscher, der, ponarejevalec čeka/čekov

smasher [smǽšə] samostalnik
tolkač kamenja
pogovorno silen udarec, strahovito trčenje, težak padec; prepričljiv (močan, porazen) argument; ostra (žgoča) kritika, ponarejevalec denarja
sleng "kebrček" (čedno dekle)

snidesman množina snidesmen [snáidzmən] samostalnik
ponarejevalec denarja

Urkundenfälscher, der, Recht ponarejevalec listin/listine

Wechselfälscher, der, ponarejevalec menice

Weinpanscher, der, ponarejevalec vin, izdelovalec potvorjenih vin

фальшивомонетчик m ponarejevalec denarja

bankov|ec moški spol (-ca …) die Banknote, der Geldschein, der Schein
bankovec za … -schein (bankovec za 100 mark der Hundertmarkschein, bankovec za 100 tolarjev der Hundertolarschein)
ponarejen bankovec die Blüte
ponarejevalec bankovcev der Banknotenfälscher
stroj za tiskanje bankovcev die Banknotenpresse
šop bankovcev das Geldbündel

ček [é] moški spol (-a …) der Scheck, -scheck (cirkularni Zirkularscheck, gotovinski Barscheck, imenski Rektascheck/Namensscheck, imetniški Inhaberscheck, obračunski Verrechnungsscheck, po odredbi Orderscheck, poštni Postscheck, potovalni Reisescheck/Travellerscheck)
ček brez kritja ungedeckter Scheck
… čeka, čekov Scheck-
blanket ček der Scheckvordruck
koristnik čeka der Schecknehmer
ponareditev čeka die Scheckfälschung
ponarejevalec čeka/čekov der Scheckfälscher
preklic čeka der Scheckwiderruf/ die Schecksperre
vnovčenje čeka die Scheckeinlösung
plačevanje/plačilo s čekom die Scheckzahlung
preklicati ček einen Scheck sperren lassen

čék cheque, ZDA check

s čékom by cheque
bianko čék blank cheque
čék po odredbi cheque to order
čék na prinašalca cheque to bearer, bearer cheque
čék za X SIT a cheque for X tolars
imetnik čéka holder of a cheque
naslovnik čéka payee
prinašalec čéka bearer of a cheque
plačilo, plačevanje s čékom payment by cheque
turističen čék traveller's cheque
čék brez kritja, nepokrit čék uncovered cheque, pogovorno rubber cheque, bouncer
ponarejen čék forged cheque, žargon stumer
ponarejevalec čékov cheque forger
ponareditev čék forgery of a cheque
izdati, napisati čék to draw a cheque; to make out a cheque
indosirati čék to endorse a cheque
vnovčiti čék to cash a cheque
prekrižani čék crossed cheque

denár dinero m ; A tudi plata f ; moneda f ; fam cuartos m pl

droben denar dinero suelto
gotov denar dinero contante
papirnati denar papel m moneda
ponarejen denar dinero falso
dobro naložen denar dinero inmovilizado
mnogo, kup denarja mucho dinero, fam un dineral
za noben denar (fig) por nada del mundo
pomanjkanje denarja falta f de dinero
ponarejevalec denarja monedero m falso
biti brez denarja no tener dinero; fam estar sin un cuarto, estar sin blanca
nimam nič denarja pri sebi no llevo dinero encima
imeti denarja kot smeti tener mucho dinero, fam ser un Creso
dobiti denar recibir dinero
denar si narediti fam hacer cuartos
denar ne igra nobene vloge el dinero es lo de menos
izposoditi si denar tomar a préstamo dinero
dvigniti denar retirar dinero
on je ob (svoj) denar se ha quedado sin dinero
ni denarja, ki bi to plačal no hay dinero que lo pague
metati denar skozi okno fam gastar el dinero a lo loco
plavati (kópati se) v denarju nadar en oro
razmetavati z denarjem malgastar dinero
plačati v gotovem denarju pagar en dinero contante
potrošiti, zapraviti denar gastar dinero
trda je za denar hay falta de dinero
zaslužiti denar ganar dinero
denar je sveta vladar poderoso caballero es Don Dinero
imeti denarja kot pečka abundar en dinero

fabricateur, trice [-katœr, tris] masculin, féminin, péjoratif fabrikant, fabricent

fabricateur de calomnies obrekovalec
fabricateur de fausse monnaie ponarejevalec denarja

fallō -ere, fefellī, deceptus (falsus se uporablja klas. le kot adj.; beseda je najbrž sor. z gr. φηλόω varam, φῆλος, φηλός varljiv, φηλητής varalec, slepar, prevarant)

I. storiti -, povzročiti (povzročati), da kdo pade: glacies fallit pedes L. povzroči, da noge spodrsnejo, quos instabilis gradus fefellerat Cu., saxa lubrica vestigium fallunt Cu., lubrica qua tellus lapsantis sanguine fratris fallebat nisus Sil. —

II. metaf.

1. (pre)motiti, zmotiti, (pre)varati, (pre)slepiti, ukaniti; abs.: homo in fallendo exercitatissimus Ci., improbi hominis est mendacio fallere Ci., numquam fallens oliva H. ki vselej dozori, ne falleret eadem res bis relata L., nec fefellit opinio Cu.; pogosto pri prisegi: si fallo Ci., si sciens fallo L. če vede varam (lažem), si sciens fefellisset Plin. iun.; z obj. v acc.: Pl., Ter., Val. Fl., Q., Suet., Amm., Roscius socios omni fraude fefellit Ci., perditissimi est … hominis … fallere eum, qui laesus non esset, nisi credidisset Ci., multum eum antistites Iovis fefellerunt N., fallis … verbo civīs tuos N., f. numen V., hostem L., volucrem viscatā virgā O., desinite vulgus f. O., nec me fallit augurium Plin. iun.; v pass. ne blanda oratione fallamur Ci., qui minime falli potest Ci., timent (multi) falli Sen. ph.; z abstr. subj.: ut eos homines spes falleret Ci., si meam spem vis improborum fefellerit Ci., quae res (domneva) eum fefellit N., in quo cum eum opinio fefellisset N., nec nos via fallet euntes V. nec me mea carmina fallunt O. me ne puščajo na cedilu; z abstr. obj.: si res opinionem meam fefellerit Ci. če bo stvar drugačna, kot pričakujem (menim), če ne uresniči mojih pričakovanj; redko s prolept. obj.: tu faciem illius falle V. posnemaj, da ga premotiš. Pomni rekla: nisi forte me fallit animus Ci., S. = če se ne motim = nisi me forte fallo Ci. nisi me omnia fallant Ci. če me vse ne vara, če se ne motim povsem. Brez subj. (brezos.) fallit me = motim se: nunc nisi me fallit, in eo statu civitatis est, ut … Ci., non multum me fallit (precej dobro vem), quid sitis responsuri Ci. Med. falli motiti se: H., Val. Fl., Q., T., Plin. iun., sapiens nulla in re fallitur Ci., quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris N., iamque dies, nisi fallor, adest V., fallor, an natum habebas? O., esse putes ramos et non fallare putando O. človek bi se menda ne motil.

2. occ.
a) z ukano vzeti čemu svojstveno mu moč, kaj brezuspešno storiti, narediti kaj brezuspešno, ne izpolniti česa, ne držati se česa: paene fefellimus omen O., arvaque iussit fallere depositum O. naj naredijo neuspešno setev, ki jim je bila zaupana = naj ne obrodijo sadu, mandata falle mariti O. ne izvrši, f. fidem hosti datam Ci. ali foedus ac fidem L. prelomiti, iura prekršiti, promissum Cu., sua nomina fallit O. dela (ravna) zoper svoje ime, retia O. mrežam uiti.
b) storiti kaj neopaženo, — nezaznatno, storiti, da se kaj pozabi, kaj pregnati, zatreti: fallebat curas aegraque corda labor O., studio fallente laborem H., O., f. sermone laborem O., horas sermonibus O. kratiti (krajšati) si, noctes H., somno curam H., curam vino et somno O., studio dolores O., f. infandum amorem V., spatium fallit discrimina O. dela, da se ne opazijo razdalje, sua divinā furta f. ope O. prikriti.

3. (= gr. λανϑάνειν) pozornosti koga se odtegniti, — uiti, neopažen (ne viden) biti, skrit -, nespoznan biti ali ostati komu; abs.: longe fallente sagittā V. ki prihaja neopažena iz daljave, speculator Carthaginiensium, qui per biennium fefellerat, Romae deprehensus L., minus quam ad Ticinum fefellit L., non fefellere insidiae L., aetas labitur occulte fallitque O. teče skrito in neopaženo, pila veloci fallet per brachia iactu Pr. bo tako hitro odletela iz rok, da se bo komaj videlo, viae mille fallendi T., nonnula spe fallendi T., plures fefellere suo astu occultati T. jih je ostalo skritih, ille tamen fefellit et latuit Plin. iun.; z obj. v acc.: nihil me fallis Ter. pač dobro te poznam, f. custodes L., O., Cu., custodias L., Sen. ph., una defuit et comites natumque virumque fefellit V. ostala neopažena, Atridas Priamus fefellit H., fallit oculos … littera O. ne da se razločno brati, transitus (colorum) spectantia lumina fallit O., nulla lacuna eorum sitim fefellit Cu., non fallebat duces impetus militum T., fallit aliquem ali non fallit aliquem; z ACI: komu je skrito (neznano), kdo ne ve ali komu je znano, kdo dobro ve: Ter., Lucr., Q. idr. non me fallit in lege nulla esse eius modi capita Ci., nec me adeo fallit … te … suspectas habuisse domos Karthaginis V.; za zanikanim glag. (posamič) s quin: Ter. neque vero Caesarem fefellit, quin ab iis cohortibus initium victoriae oreretur C. Pogosto kakor gr. λανϑάνω s predik. pt., ki ga navadno slovenimo z glavnim glag., lat. glavni glag. pa z adv. ali predik. adj. („neopažen(o)“, „skrivaj“): hostis fallit incedens L. prihaja neopažen(o), — skrivaj, nec fefellit veniens … ducem L. poveljnik (ga) je opazil (videl) prihajajočega, Pan te fefellit vocans V. te je skrivaj vabil, qui natus moriensque fefellit H. ki se je nepoznan rodil in umrl, nec barbaros fefellit subductus (rex) ex acie Cu. barbarom ni ostalo prikrito, da so kralja odvedli iz boja; pesn. (ker esse nima pt. pr.): nequiquam fallis dea (λανϑάνεις ϑεὸς οὖσα) zastonj skušaš prikriti (prikrivaš), da si boginja. — Od tod adj. pt. pr. falsus 3, (redek) adv. -ē:

I. med.

1. ki se moti, ki je v zmoti, pomoten, zmoten: tu falsus es Ter. motiš se, illi falsi sunt S. so v zmoti, se motijo, ea res me falsum habuit S. v tem sem se (z)motil, nec falsus vates fuit L.; z gen.: falsus cupiti motūs Sil. moteč se glede; kot adv. falsē zmotno, napačno: Sis. ap. Char., Cass., f. facere Pl., assentiar saepe f. Ci.; superl. falsissimē: Aug.

2. (o abstr.) zmoten, prazen, ničev, neosnovan, napačen: opinio, ratio, spes, suspicio, fama, nuntius, metus, timor Ci., neque vera laus ei detracta, neque falsa ei adficta est Ci., f. gaudia, insomnia, formido V., pericula O., pavor T., nihil est hominum ineptā persuasione falsius Petr., quanto est … falsior ista civilis (theologia) Aug., id autem falsissimum est Col.

3. kot subst. falsum -ī, n zmota, neresnica: testis in testimonio veris falsa miscet Ci. resnico in zmoto (neresnico), falsum de iure respondere Ci. napačno poročati, eum iudicem falsum iudicasse iudicavit Ci. da je napak sodil, recuperatores falsum invitos iudicavisse Ci., telis non in falsum iactis T. ne tjavdan, ne na slepo srečo.

II. act.

1. sleparski, varljiv, hinavski, lažniv, neodkritosrčen: Kom., S., Mart., Suet., accusator Ci., sensus Lucr., solem quis dicere falsum audeat? V., falsus sodalibus Cat. proti tovarišem, f. visus Tib., f. lingua O., f. verba O. laži, falsi ambages oris O. ovinki laži, falsā ave deceptus O. po varljivem znamenju, f. imago O. varljiva podoba, — prikazen, falsa simulacra ferarum O., fertilitas falsa iacet O. je kot varljiva na tleh, falsus in amore T.; po gr. vzoru acc. sg. adv.: falsum renidens T. hinavsko se smehljajoč (prim.: ἱμεροὲν γελᾶν Sappho).

2. subst. falsum -ī, n prevara, laž, ponaredba, potvorba: Q., Plin. iun., crimen falsi T., falsi damnatus T., kot ponarejevalec, falsum committere, facere Icti.

III. pass.

1. ponarejen, lažen, pretvorjen, potvorjen, neresničen, izmišljen: Ter., Vell., Suet., Iust., Caesaris commentarii, chirographa, testamentum, senatus consultum, leges, litterae Ci., litterae falsae et a scriba vitiatae L., fabula, dicta O., aurum O. zlagano, denarius Plin.

2. occ.
a) (o stvareh) nepristen, nepravi, neresničen, kriv: falsi cani (sc. crines) O. nepristni sivi lasje, effigies falsi apri, falsi sub imagine cervi O., cornua falsa bovis Pr., falsi vestigia tauri Val. Fl., f. uva O. mamilo grozd(j)a, non falsa ora O. resnična, f. crimen Ci., O.; tudi = nezaslužen: honor, opprobria H.
b) (o osebah) izmišljen, podtaknjen, podvržen: genitor V., O., Iuppiter aut falsus pater est aut crimine verus O., falsus piacula Manibus infert O. baje mrtvemu, namišljenemu mrtvecu, falsum subornavit testem Roscius Cluvium Ci.; pesn.: f. Simois V. posnet po pravem (Simoentu), f. pirata, iudices f. Ci.

3. kot subst. falsum -ī, n pogosto tudi v pl., (ne)kaj neresničnega (krivega, lažnega, lažnivega), neresnica, laž: Cluvius falsum Luscio dixit Ci., dicere falsum non ausus est Ci., falsum in codicem referre Ci. quaeritur, falsum an verum proferatur Ci., experiri voluit, verum falsumne sibi esset relatum N., falsum pro vero habere S., modica de moribus adulescentis naque in falsum aucta rettulit T., falsa (falsum Ci.) iurare O. krivo priseči, veris addere falsa O. — Od tod adv. abl. falsō zmotno, pomotoma, po pomoti, po krivici, napačno, brez osnove (podlage), neutemeljeno: Suet. f. suspicarier Ter. ne me appela falso falso nomine Pl., ut quidam f. putant Ci., si f. accuseris Ci., verbum f. conferre in aliquem Ci., f. queritur de natura sua genus humanum S., f. citavi … numina magna Iovis O., f. sperare, quiescere T.; elipt. (kot skrajšan stavek) = po krivici: Ter. atqui … aliud utile … , aliud honestum videri solet. Falso. Ci. Alcibiades … sperans ibi facillime suam fortunam occuli posse. Falso. N. Toda motil se je.

Opomba: Redko in le neklas. falsus 3 kot pravi pt. pf. = varan, prevaran: ut … trepidi ac falsi nuntiarent T. falsi deceptique sunt Lact.

falso napačen, lažniv, kriv, nepristen, ponarejen, neresničen, nezvest; zahrbten; slep, navidezen

llave falsa kljukec, odpirač, vitrih
monedero falso ponarejevalec denarja
peso falso neprava tehtnica
puerta falsa zadnja (stranska) vrata
dar un paso en falso spotakniti se, napraviti pregrešek
jurar en falso po krivem priseči
levantar falso testimonio po krivem pričati
¡falso! to ni res!

listin|a ženski spol (-e …) die Urkunde, izvirnik: Originalurkunde; knjigovodska: der Beleg, Buchungsbeleg; -urkunde, der -brief, die -schrift (darilna Schenkungsurkunde, koncesijska Konzessionsurkunde, o imenovanju Ernennungsurkunde, Bestallungsurkunde, Bestallungsbrief, o podelitvi državljanstva Einbürgerungsurkunde, o podelitvi naziva častnega občana Ehrenbürgerbrief, patentna Patentschrift, potna Reisedokument, ratifikacijska Ratifikationsurkunde, ustanovna Stiftungsurkunde)
sklepna listina Helsinške konference die [Schlußakte] Schlussakte von Helsinki
ustanovna listina OZN die UN-Charta
ponarejevalec listin der Urkundenfälscher
ponaredba listine pravo die Urkundenfälschung
predložitev listine die Urkundenvorlage
pravo zatajitev listine die Urkundenunterdrückung
dokazovanje z listinami der Urkundenbeweis
sestaviti listino o (etwas) beurkunden
uradnik, ki izdaja listine der Urkundsbeamte