Franja

Zadetki iskanja

  • waste1 [wéist]

    1. samostalnik
    razsipavanje, tratenje, trošenje, zapravljanje (denarja, časa, moči); izguba, odpad; zmanjšanje; propadanje, propast
    zastarelo opustošenje, razdejanje
    pravno škoda, zmanjšanje vrednosti (posesti, zemljišča) zaradi nemarnosti; odpadki (volne, svile ipd.); makulatura; odplake, pomije; pustinja, neobdelan svet, zapuščeno polje
    geologija mel, melišče; velika površina (of waters vodá)

    a waste of snow snežna pustinja
    it's a sheer waste of time to je čista izguba časa
    to go (ali to run) to waste tratiti se, razsipavati se; v prelogu ležati; podivjati; odtekati
    wilful waste makes woeful want kdor lahkomiselno denar zapravlja, se od premoženja že poslavlja

    2. pridevnik
    pust, neobdelan, neploden; nenaseljen, opustošen; odvečen, brezkoristen, neuporaben, izgubljen, odtočen

    waste drain odtočni kanal
    waste energy neizrabljena energija
    waste land pustina, pustota, neobdelana zemlja
    waste materials odpadni material, odpad(ki)
    waste paper makulaturni papir, odpadki papirja
    to lay waste opustošiti
    to lie waste biti (ležati) neobdelan, neizkoriščen
    to run waste prazen teči (stroj)
  • ополбски m pl. pomije
  • поми́ї -ми́й і -ми́їв мн., pomíje -íj ž. mn.
  • помои m pl. pomije;
    облить помоями oblatiti koga
  • pomíjnik m pomijara, sud za pomije
  • slop-basin [slɔ́pbeisn] samostalnik
    posoda, v katero zlivajo ostanko čaja iz skodelic, pijače iz čaš ipd.; posoda za pomije; podstavek
  • slop-pail [slɔ́ppeil] samostalnik
    vedro (čeber) za odplakno (umazano) vodo, za pomije
    sleng pomivalec
  • помойка f smetišče, jama za smeti; pomijnik, posoda za pomije
  • помойник m posoda za pomije
  • помойный za pomije;
    помойная яма smetišče
  • eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

    eau blanche raztopina svinčevega acetata
    eau bénite blagoslovljena voda
    eau de Cologne kolonjska voda
    eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
    eau dormante stoječa, mirujoča voda
    eau douce sladka voda, mehka voda
    eau d'égouts odtočna voda
    Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
    eau de fonte des neiges snežnica
    eau gazeuse pokalica, sodavica
    eau glacée ledena voda
    eaux grasses, ménagères pomije
    eaux industrielles industrijske odplake
    eau de lessive pralni lug
    eau lourde težka voda
    eau de mine jamska voda
    eau minérale slatina
    eau oxygénée vodikov peroksid
    eaux de pluie deževnica
    eau (non) potable (ne)pitna voda
    eau de puits voda iz vodnjaka
    eaux résiduaires odplačne vode
    eau salée slana voda
    eau de Seltz sodavica
    eau de source, eau vive studenčnica
    eaux territoriales teritorialne vode
    eau de vaisselle pomije
    adduction féminin d'eau dovod vode
    alimentation féminin en eau oskrba z vodo
    basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
    chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
    chute féminin d'eau slap
    compteur masculin à eau vodni števec
    conduite féminin d'eau vodovod
    con-sommation féminin d'eau poraba vode
    coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
    cours masculin d'eau vodni tok
    diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
    distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
    écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
    à fleur d'eau na vodni površini
    infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
    jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
    jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
    niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
    prise féminin d'eau priključek na vodo
    rat masculin d'eau vodna podgana
    refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
    trombe féminin d'eau vodna tromba
    usine féminin de distribution des eaux vodovod
    ville féminin d'eaux kopališki kraj
    voie féminin d'eau vodna pot
    aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
    s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
    amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
    être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
    être à l'eau (familier) biti uničen
    être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
    c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
    être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
    faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
    le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
    se fondre en eau (s)topiti se v solzah
    s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
    se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
    à l'eau utopiti se
    se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
    laver à l'eau oprati, umiti z vodo
    mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
    mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
    mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
    nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
    naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
    se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
    d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
    pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
    porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
    prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
    ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
    se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
    rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
    revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
    rincer à l'eau splakniti z vodo
    suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
    le temps est à l'eau kaže na dež
    tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
    il tombe de l'eau dežuje
    notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
    l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
    vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
    l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
    il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
    tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo
  • fregar [-ie-, g/gu] (o)drgniti, očistiti z drgnjenjem; oprati, izplakniti, pomiti, (po)ribati; ameriška španščina nadlegovati

    agua de fregar pomije
    fregarse (Am) (iz)mučiti se, ubijati se
  • gras, se [gra, s] adjectif masten, tolst, debel, dobro rejen; zamaščen, zamazan; spolzek (cesta); familier sočen, figuré masten, kvantaški, nespodoben; masculin mastno, mastnost, mastno mesto

    jour masculin gras mesni dan, pluriel pust(ni čas)
    mardi, dimanche masculin gras pustni torek, pustna nedelja
    eaux féminin pluriel grases pomije
    bêtes féminin pluriel grases pitovna živina
    matière féminin grase maščoba
    mets masculin gras mesna jed
    plantes grases féminin pluriel kakteje
    pavé masculin gras spolzek tlak
    terre féminin grase ilovica
    paroles féminin pluriel grases nespodobne besede
    gras masculin de la jambe meča
    gras à fondre, à lard, comme un moine, comme un porc debel kot prašič
    de grases moissons féminin pluriel obilna žetev
    aimer le gras rad jesti mastno
    avoir la langue grase nerazločno govoriti
    dormir, faire la grase matinée pozno zjutraj vsta(ja)ti
    faire gras, manger gras mesno jesti (ob postnih dnevih)
    faire ses choux gras de quelque chose imeti korist od česa
    parler gras kvantati
    recevoir un gras dobiti udarec
    tourner au gras postajati debel
  • lavage [-važ] masculin pomivanje, umivanje; izpiranje

    lavage de cerveau (politique) pranje možganov
    lavage de minerais izpiranje rud
    cette soupe n'est qu'un lavage ta juha je kot pomije
    lavage de tête oster ukor, graja
  • odtóčen

    odtóčni jarek drain, gully
    odtóčni cestni kanal sewer
    zbiralni (glavni) odtóčni kanal main sewer
    odtóčna voda, odplaka gutter-water, sewage, (pomije) slops pl
    odprtina pri odtočnem kanalu gully-hole
  • pluō -ere, plūit in (star.) plūvit (iz *plovō [prim. plovebat Petr.]; indoev. baza *pleu̯- premikati se, teči, plavati, pluti; prim. skr. plávate (on) plove, plava, právate (on) skoči, hiti, gr. πλέ(Ƒ)ω s fut. πλεύσομαι plovem, πλόος plovba, plovstvo, πλωτός ploveč, plujoč, plavajoč, πλύνω perem, πλύμα pomije, πλύσις pranje, umivanje, πλυντήρ umivalec sl. plovem, plujem, pluti, sl. splav, starejše plav (= lat. ratis, linter), lit. pláuti izplakovati, poplakovati, plūdìs plavanje, stvnem. fliozan = nem. fliessen, got. flōdus = stvnem. fluot = nem. Flut plima; prim. lat. pluvius, plōrō)

    1. (osebno) dežiti, deževati, dež da(ja)ti: deus, qui pluit Tert., Apollo nobis pluit, Mercurius vobis pluit Arn., non pluit caelum Arn., veniunt nubes ab extremo in medium et pluunt Aug., pluam super terram Vulg.; z acc.: et pluam cras hāc ipsā horā grandinem multam nimis Vulg., nubes pluant iustum Vulg., Dominus pluit super Sodomam et Gomorrham sulphur et ignem a Domino de caelo Vulg., saxis ferunt pluvisse caelum M.; z abl. (dežiti kaj, s čim): quaeris a me, cur deus dominus manna pluerit populo patrum? Ambr.; abs.: effigies, quae pluit Plin. ki je padla z neba.

    2. klas. le brezos. pluit -ere, plūit (plūvit: Pl., L.) dežiti (deži), deževati (dežuje), dež iti (dež gre), dež padati (dež pada): Varr., Plin. idr., pluet hodie Pl., multum pluverat Pl., cum desierit pluere Ca., has Graeci stellas Hyadas vocitare suerunt a pluendo, ὕειν enim est pluere Ci., dum pluit V., aqua, quae pluendo (zaradi dežja) crevisset Ci., urceatim plovebat (vulg. = pluebat) Petr., dum pluit super frumentum Isid.; z acc.: sanguinem, terram pluvisse L., lapides pluere L.; z abl. (dežiti, deževati kaj, s čim): Aug., sanguine pluisse Ci., cretā, sanguine, terrā, lacte, lapidibus pluvisse L., lacte et sanguine pluisse Plin., carne pluisse Plin., cum pluit terrā, cum pluit cretā, cum pluit lapidibus (non ut grando appellari solet hoc nomine, sed omnino lapidibus) Aug., mannā pluiturus Aug.; pass.: totum istud spatium, quā pluitur et ningitur Ap.

    3. metaf. obilno pasti (padati), vsuti (usuti), vsipati (usipati) se:
    a) osebno: iam bellaria linea pluebant Stat.; z acc. = suti, vsuti (usuti), sipati, vsipati (usipati): fundae saxa pluunt Stat.
    b) brezos.: tantum glandis pluit V.
  • posóda vessel; container, receptacle, holder; hollowware, holloware; (lončena) earthenware; (za pranje posodja) dishpan

    kuhinjska posóda dishes pl, kitchenware, kitchen utensils pl
    nočna posóda chamber pot, pogovorno po, (za podkladanje) bedpan, arhaično night vase
    posóda za pomije swill bin
    pomiti posóde to wash the pots (ali dishes), to wash up
  • rigovernatura f pospravljanje (posode):
    la rigovernatura dei piatti pomije
  • vaisselle [vɛsɛl] féminin namizna posoda; pomitje posode

    vaisselle plate zlata ali srebrna namizna posoda
    vaisselle en matière plastique, de porcelaine namizna posoda iz plastične mase, iz porcelana
    service masculin de vaisselle namizni servis, posodje
    lire le journal après la vaisselle brati časopis po pomitju posode
    laver, faire la vaisselle pomiti posodo
    eau féminin de vaisselle pomije
    machine féminin à laver la vaisselle pomivalni stroj
  • λῦμα, ατος, τό [Et. lat. lutum, blato, galsko Lutetia (Parisiorum), gršk. λύμη, λύθρος] ep. poet. 1. onesnaženje, nesnaga, umazana voda, pomije. 2. sramota, madež.