Franja

málo adv.

1. (izraža majhno stopnjo, majhno količino; v zvezi z 'manjkati' pove, da je dejanje blizu uresničenja) poco, po', (un) tantino; per poco; a momenti:
malo po domače zaplesati fare quattro salti
malo znani kraji luoghi poco conosciuti
povedati kaj z malo besedami dire qcs. in poche parole
malo govoriti, jesti parlare, mangiare poco
malo je manjkalo, pa bi ga povozilo per poco finiva sotto l'auto, c'è mancato un ette che non finisse sotto l'auto
bilo je zelo malo ljudi c'erano quattro gatti

2. pren. tisto malo (izraža prav majhno količino) quel poco:
še tisto malo nam ne privoščijo non ci concedono neanche quel poco (di cui disponiamo)

3. evf. (izraža nezadostno stopnjo)
malo premišljene besede parole sconsiderate, avventate
malo hvaležna naloga un compito ingrato

4. niti malo, še malo, tudi malo (izraža močno izmikanje) neanche, nemmeno un po':
še malo mu ni podoben non gli somiglia nemmeno un po'

5. (v nikalnih stavkih izraža veliko mero)
denarja ni bilo malo di soldi non ce n'erano pochi, i soldi erano tanti

6. (izraža nedoločeno omejitev povedanega) un po', alquanto:
malo čudno se mi zdi mi sembra un po' strano
pren. še malo, pa bomo doma ancora un po' e siamo a casa, presto siamo a casa
kratko in malo ne grem non vado: no e poi no
ne razumem ga ne malo ne dosti non lo capisco affatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
malo norčav pazzerello
malo verjeten improbabile, inverosimile
malo znan malnoto
pog. malo pokvariti sciupacchiare
malo prodati vendicchiare
malo razumeti intendicchiare
PREGOVORI:
dosti grmenja, malo dežja molto fumo, poco arrosto
veliko kokodakanja, malo jajc assai pampini, poca uva

očí eyes pl; (vid) eyesight

med štirimi očmi in private, face to face
pred mojimi očmi before my eyes, in my sight, in my presence
zaradi vaših lepih očí for your blue eyes
boleče očí sore eyes, (od prenapenjana) eye strain
barva očí colour of the eyes
velike in okrogle očí saucer eyes
plamteče (krmežljave, izbuljene) očí flashing (bleary, blear, goggle) eyes
suhe (solzne) očí dry (tearfilled) eyes
na lastne očí, z lastnimi očmi with one's own eyes
prav pred njenimi očmi before her very eyes
slabe očí weak eyes
z odprtimi očmi with open eyes
ki ima dobre (risje) očí keen-eyed (lynx-eyed)
kot bi z očmi trenil (kot bi mignil) in the twinkling of an eye, in a flash
paša za očí a sight for sore eyes, a delightful sight
očí so mu bolj lačne kot želodec his eyes are bigger than his belly
same očí in ušesa so ga he is all eyes and ears, he is all attention
z očí brati komu to guess by someone's look, to anticipate someone's wishes
to bíje v očí it offends the eye
to bôde v očí that strikes (ali catches) the eye
gledati smrti v očí to look death in the face
gledati na kaj z drugimi (drugačnimi) očmi to take a different view of something
imeti dobre (slabe) očí (vid) to have good (bad) eyesight
imeti pred očmi to have (ali to bear, to keep) in mind (ali in sight, in view)
vse solzne očí je imela her eyes brimmed with tears
imeti stalno kaj pred očmi not to lose sight of something
imeti očí za lepo(to) to have an eye for the beautiful
imej odprte očí! (pazi se!) keep your weather eye open!
očí si izjokati to cry one's eyes out
očí si drug drugemu izpraskati to scratch each other's eyes out
ne hodi mi pred očí! keep out of my way!, arhaično begone!
izgubiti iz očí to lose sight of, to lose track of
ne izpustiti iz očí to keep one's eye on
ne izpustim ga iz očí I keep an eye on him, I don't trust him out of my sight
povsod imeti svoje očí (figurativno) to have eyes at the back of one's head
mencati, meti si očí to rub one's eyes
napenjati očí to strain one's eyes
izgini mi izpred očí! get out of my sight!
nasuti komu peska v očí (figurativno) to throw sand (ali dust) in someone's eyes, to bamboozle someone, to hoodwink someone
odpreti komu očí to open someone's eyes, to undeceive someone
to mi je odprlo očí that was an eye-opener for me
očí se mi odpirajo (figurativno) I begin to see now
očí sem mu odprl (figurativno) I opened his eyes for him
široko odpreti očí to open one's eyes wide, to be all eyes
očí so se mu odprle (figurativno) the scales fell from is eyes
pojdi mi izpred očí! get out of my sight!, arhaično begone!
premeriti koga z očmi to eye from head to foot
to pada v očí that leaps to the eye, that hits you in the eye
pasti očí na čem to feast one's eyes on something
pokvariti si očí to spoil one's eyes
povesiti očí to look down
v očí mi je padlo it struck me
ne pridi mi spet pred očí! don't show yourself here again!
to ti povem med štirimi očmi this is for your private ear
z očmi je preletel vrt he cast a glance over the garden
streljati z očmi (figurativno) to shoot glances (na at)
očí si treti to rub one's eyes
upreti očí v to fix one's eye upon, to look fixedly at
škiliti z očmi to squint, to be squint-eyed
očí se mi solzé my eyes are running
kot bi z očmi trenil in the twinkling of an eye, in a trice, in a flash
svojim očem ne verjamem I don't believe my eyes
komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly believe my own eyes
stopiti komu pred očí (figurativno) to face someone
vreči očí na to have an eye for
z lastnimi očmi videti to be an eyewitness
na očeh se mu vidi, da je lopov his eyes show him up for the rogue he is, arhaično bespeak him a rogue
od teme se ne vidi prsta pred očmi it is pitch-dark
videl sem mu na očeh, da laže I could see (ali I saw) from his face that he was lying
na lastne očí sem to videl I saw it with my own eyes
zapreti očí to close one's eyes
preteklo noč nisem mogel zatisniti očí last night I couldn't sleep a wink
zavezati komu očí to hoodwink someone, to blindfold someone
zatisniti očí ob, nad (spregledati) to shut one's eyes to, to turn a blind eye to, to condone, to connive at, to wink at
zapirati očí pred čem to close one's eyes to something
vrana vrani ne izkljuje očí one crow does not peck out another crow's eyes
daleč od očí, daleč od srca out of sight, out of mind

očí ojos m pl

iz oči v oči cara a cara, frente a frente
med štirimi očmi a solas, sin testigos, privadamente, a cuatro ojos
pred očmi vseh a la vista de todos; fig públicamente
orlovske (sokolje) oči (fig) ojos de águila
poševne, ozke oči ojos oblicuos, rasgados
velike, izbuljene oči ojos saltones
na lastne oči con mis (tus, sus itd.) propios ojos; con esos ojos
zaradi njegovih lepih oči (= zastonj) por sus ojos bellidos
brati komu v očeh (želje) leer en los ojos (los deseos) de alg
gledati (nevarnosti, smrti) v oči afrontar (ali arrostrar) (el peligro, la muerte)
gledati stvari z drugimi očmi mirar las cosas con otros ojos
izbuljiti oči fam poner ojos como platos
izgubiti iz oči perder de vista
ne izgubiti iz oči no perder de vista, tener muy presente a/c
imeti odprte oči abrir el ojo, estar alerta
izpraskati komu oči sacar los ojos a alg
odpreti komu oči (fig) abrir los ojos a alg; desengañar
nasuti komu peska v oči (fig) deslumbrar a alg con promesas
oči se mi odpirajo sedaj (fig) ahora veo claro
imeti dobre oči (fig) tener (buena) vista
ki pade v oči (o obleki) vistoso, llamativo; fig evidente, manifiesto
pasti v oči (fig) llamar la atención; resaltar; dar en los ojos
pojdi mi izpred oči! ¡quítate de mi vista!
pokvariti si oči dañarse la vista
povesiti oči bajar los ojos
požírati z očmi (fig) fam irse a alg los ojos tras a/c
preleteti z očmi pasar los ojos
prenapenjati oči quebrarse los ojos
zapreti komu oči cerrar los ojos a alg
skočiti v oči (fig) saltar a la vista
vreči oči na kaj poner el ojo en a/c
zatisniti oči ob čem fam hacer la vista gorda
zavijati oči (fig) poner los ojos en blanco; revolver los ojos; volver (ali torcer) los ojos
zapičiti oči v clavar los ojos en
svojim očem ne verjeti no dar fe a sus ojos
nisem verjel svojim očem no daba crédito a mis ojos
ne zatisniti oči (celo noč) no pegar el ojo (ali los ojos) (en toda la noche)
upreti oči v koga mirar a alg ojo a ojo; volver los ojos en alg
vrana vrani ne izkljuje oči de herrero a herrero no pasan chispas

pohujša|ti (-m) (moralno pokvariti) sittlich verderben

pomečka|ti (-m) zerknittern, zerknautschen; (pokvariti) aus der Form bringen
figurativno na hitro pomečkati auf die Schnelle machen

račún account; bill; reckoning; score; trgovina invoice; (za inozemstvo) indent; note, credit note, debit note; (fingiran) pro forma invoice; (izračunanje) calculation, calculus, computation; (proračun) estimate

diferencialni (integralni) račún differential (integral) calculus
poravnani račúni bills paid (ali settled)
depozitni račún deposit account
tekoči račún current account
zaključni račún final account
na račún on account
čisti račúni, dobri prijatelji short reckonings make long friends, even reckoning makes long friends
sklepni račún matematika the rule of three
polaganje račúnov rendering of accounts
pomota v račúnu miscalculation
natakar, (moj) račun, prosim! my bill please, waiter!
neporavnan, odprt račún unsettled, open account
skupni račún joint account
dal mi je nekaj na račún he has advanced me some money
ne delaj račúna brez krčmarja! don't count your chickens before they are hatched!, don't reckon without your host!, ZDA sell not the bear's skin before you have caught the bear!
imeti še račún s kom (figurativno) to have a rod in pickle for someone, to have a bone to pick with someone
imeti račún pri... to have an account with...
izravnati račún to balance (ali to square, to settle) an account
to mi ne gre v račún (figurativno) that isn't what I want, it doesn't suit me, that does not answer my purpose
ta runda (pijače) gre na moj račún this round is on me, this is my round (ali my treat), pogovorno I'm in the chair
kupiti na račún to buy on credit
pokvariti komu račúne (figurativno) to spike someone's guns
prenesti na nov račún to transfer to a new account
priti na svoj račún (figurativno) to come into one's own, to find one's costs repaid
odpreti račún to open an account
izstaviti, napraviti račún to make out a bill, to draw up an account
pregledati račúne to audit
poravnati, plačati račún to settle an account
plačati komu stare račúne to pay off old scores, to get even with someone
polagati račún o to account for, to give (ali to render) account of
krojač mi je poslal račún the tailor has sent me his bill
voditi račún o to kep an account of
vpisati, zabeležiti komu v račún to enter in someone's account
trgovati na svoj račún to trade on one's own account
vzeti v račún to take into account, to make allowance for
prekrižati komu račúne (figurativno) to upset someone's apple-cart
račúni se ne ujemajo the accounts don't balance
zahtevati račún za to demand an account of
zahtevati svoj račún to ask for one's account
koliko znaša moj račún? what does my bill amount to?, (pogovorno) what's the damage?
živeti na račún svojih prijateljev to sponge on one's fiends
živeti na tuj račún biblija to eat the bread of idleness

razpoloženj|e [ê] srednji spol (-a …) (vzdušje) die Stimmung (bojevito Kampfstimmung, dobro Hochstimmung, fantastično Bombenstimmung, katastrofalno Katastrophenstimmung, panično Panikstimmung, počitniško Urlaubsstimmung); die Geistesverfassung; (volja) die Laune (dobro/slabo gute/ schlechte Laune)
pokvariti razpoloženje (jemandem) die Laune verderben, (jemandem) auf den Magen schlagen
skrbeti za razpoloženje Stimmung machen
spraviti v dobro/slabo razpoloženje in gute/schlechte Stimmung/ Laune versetzen
preobrat v razpoloženju der Stimmungsumschwung

razpoložênje (-a) n

1. stato d'animo, umore:
dobro, vedro razpoloženje buonumore
slabo razpoloženje malumore
nestalno, spremenljivo razpoloženje umore instabile, variabile
pokvariti komu razpoloženje guastare il buonumore di qcn.
pren. otožno razpoloženje pesmi l'intonazione malinconica della poesia

2. ekst. (usmerjenost, naravnanost) atteggiamento, indirizzo:
protidemokratično razpoloženje indirizzo antidemocratico
prijateljsko razpoloženje atteggiamento benevolo; favore (nei confronti di)

šans|a ženski spol (-e …) die Chance, die Aussicht
imeti šanse Aussichten/Chancen haben
pokvariti si vse šanse sich zwischen zwei/alle Stühle setzen

šánsa chance; outlook; prospect

šánse so enake ničli the chances are nil
imaš vse šánse na svoji strani (proti sebi) you have all the odds on your side (against you)
imam šánse, da dobim to mesto I have a good chance of getting that situation
pokvariti si šánse to spoil one's chances, (pogovorno) to cook one's goose

ték course ženski spol ; cours moški spol ; (tehnika) marche ženski spol ; (apetit) appétit moški spol

v teku en cours, en train, en marche
v teku meseca au cours du mois, dans le courant du mois
brez teka sans appétit
pomanjkanje teka manque moški spol d'appétit
dober tek! bon appétit!
tek na 100 m course de cent mètres (plat)
tek na kratke proge sprint moški spol, course de vitesse sur une courte (ali petite) distance
tek na srednje proge (course de) demi-fond moški spol
tek na dolge proge (course ali épreuve ženski spol de) fond moški spol
tek čez drn in strn cross-country moški spol
maratonski tek marathon moški spol
smučarski tek course de fond (de ski)
štafetni tek course de relais
tek čez zapreke course de haies, (3000 m) steeple-chase moški spol
prazni tek (stroja) marche à vide
vzvratni tek (tehnika) marche arrière
delati tek donner de l'appétit
pokvariti (izgubiti) tek gâter (perdre) l'appétit
vzbujati tek ouvrir (ali exciter) l'appétit
spraviti v tek mettre en marche (ali en route, en train), actionner, figurativno amorcer (une conversation)

ték² (-a) m appetito:
jesti s tekom mangiare con appetito
pokvariti, vzeti tek guastare, rovinare, far perdere l'appetito

ték carrera f ; (dogodkov) curso m ; teh marcha f ; (apetit) apetito m

v teku en el (trans)curso de
v teku mesecu (leta) en el curso del mes (del año)
v teku časa con el tiempo; andando el tiempo
zbujajoč tek aperitivo
brez teka sin apetito, med inapetente
pomanjkanje teka (apetita) falta f de apetito, med inapetencia f
dober tek! ¡buen provecho!
tek na 100 m carrera de cien metros
tek na kratke proge carrera corta, carrera a corta distancia
tek na srednje proge carrera de medio fondo
tek na dolge proge, vztrajnostni tek carrera de fondo, carrera a larga distancia
tek čez zapreke carrera de vallas
tek čez drn in strn cross(-country) m
smučarski tek carrera de esquí(es)
maratonski tek marathón m
štafetni tek carrera de relevos
prosti tek (bicikel) rueda f (ali piñón m) libre
prazni tek (teh) marcha f en vacío
vzvratni tek (teh) marcha atrás, marcha retrógrada
biti v teku estar en acción
imeti tek (apetit) za kaj apetecer a/c
delati, napraviti tek (apetiti) abrir, despertar el apetito
pokvariti (izgubiti) tek quitar (perder) el apetito
spraviti v tek (fig) activar, animar, avivar
spraviti govorico v tek fam hacerla correr
krivično blago nima teka bienes mal adquiridos a nadie han enriquecido

traj|en (-na, -no)

1. dauerhaft, von Dauer; Dauer- (dražljaj der Dauerreiz, gozd der Dauerwald, lesk der Dauerglanz, lom der Dauerbruch, magnet der Dauermagnet, učinek die Dauerwirkung, nalog der Dauerauftrag, klobasa die Dauerwurst, moč die Dauerleistung, naselitev die Dauersiedlung, natega der Dauerzug, oblika die Dauerform, obremenitev die Dauerleistung, poškodba die Dauerschädigung, rešitev die Dauerregelung, spora die Dauerspore, ozdravljenje die Dauerheilung, pecivo die Dauerbackware, tkivo das Dauergewebe)

2. (trajen) permanent; (nenehen) fortwährend; dež, mraz ipd.: anhaltend, andauernd

3. (ki ostane) bleibend; učinek: nachhaltig

4. (obstojen) haltbar, beständig, von Bestand; alterungsbeständig, tehnika -echt (na svetlobi lichtecht)
biti trajen Bestand haben/von Bestand sein, (ne pokvariti se) sich halten

5. rastlinstvo, botanika ausdauernd, perennierend

veselj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. (radost) die Freude (ob snidenju Wiedersehensfreude)
veliko veselje das Entzücken, die Entzückung
veselje in žalost Lust und Leid, Freud und Leid
na moje veliko veselje zu meiner großen Freude, zu meiner Entzückung
od veselja vor Freude
jokati od veselja Freudentränen vergießen
kriki veselja das Freudengeschrei, der Jubel
vzklikniti od veselja einen Freudenschrei ausstoßen
poskočiti od veselja einen Freudensprung machen
prekipevati od veselja sprühen vor Freude
sijoč od veselja freudenstrahlend
skakati od veselja Freudensprünge machen

2. (zabava) das Vergnügen, der Spaß

3. (zadovoljstvo) das Vergnügen (tudi v vljudnostnih frazah)
z veseljem mit Freude, mit Vergnügen, gerne
z veseljem pričakovati sich freuen auf
|
imeti veselje z seine Freude/seinen Spaß/sein Vergnügen haben mit
ni nobeno veselj (das ist) kein reines Vergnügen
pokvariti veselje komu (jemandem) die Suppe versalzen, den Spaß verderben
iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
biti v veselje komu (jemandem) Spaß machen, seine Freude haben an (ich habe meine Freude …)
vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen

veselj|e² [ê] srednji spol (-a …) do česa: die Lust, die Freude (do eksperimentiranja Experimentierfreude, do plesa Tanzlust, do potovanj Reiselust, do ustvarjanja Schaffensfreude, do življenja Daseinsfreude, Lebenslust, Lebensfreude)
pokvariti/vzeti vse veselj do (jemandem etwas) vermiesen, (jemandem etwas) verleiden

vesêlje joie ženski spol , plaisir moški spol , amusement moški spol , divertissement moški spol ; (do česa) goût moški spol

od veselja de joie
z (največjim) veseljem avec (le plus grand) plaisir
kakšno veselje! quelle joie!, quel bonheur!
veselje do branja envie ženski spol
de lire
veselje za potovanje envie de voyager, passion des voyages
veselje do življenja joie de vivre
veselje imeti s čim trouver du plaisir à quelque chose, aimer quelque chose
napraviti komu veselje faire plaisir à quelqu'un
biti ves iz sebe od veselja être transporté de joie, ne plus se sentir de joie
pokvariti komu veselje gâter la joie de quelqu'un
pripraviti komu veliko veselje donner beaucoup de joie à quelqu'un
veliko veselja (vam želim)! bon amusement (ali divertissement)!, bonne distraction!, amusez-vous bien!, je vous en souhaite!

vólja will; will power; volition; (želja) wish, pleasure; (razpoloženje) mood, temper, frame of mind, vein, humour; (namera) intention, mind

po vólji at will, at pleasure
proti moji (lastni) vólji against my (own) will
proti vólji (nerad) with a bad grace, unwillingly
po moji mili vólji to my heart's desire (ali content), at my own sweet will, arhaično to the top of my bent
za božjo vóljo! for goodness' sake!, good gracious!, for God's sake!, for heaven's sake!
slabe vólje moody
svobodna vólja free will
iz lastne vólje of one's own volition
zadnja vólja (oporoka) last will, (will and) testament
drage vólje most willingly
železna vólja iron will
po lastni vólji of one's own will (ali accord)
ljudje dobre vólje men of good will
biti na vóljo to be at hand
biti komu na vóljo to be at someone's disposal
biti dobre (slabe) vólja to be in a good (bad) temper (ali humour), to be of good cheer (in a bad mood)
če te je vólja if you care, if you are so minded, if you are willing
ni me vólja I don't care
slabe vólje je he is out of humour
nisem pri vólji za (kaj) I am not in the humour for (sth)
pri najboljši vólji se ne morem spomniti I can't for the life of me remember
stori po svoji vólji! do as you like!
to je moja poslednja vólja (napisana oporoka) this is my last will and testament
storil sem to proti svoji vólji I did it unwillingly (ali reluctantly)
spraviti koga v dobro vóljo to put someone in a good humour
spravil me je v slabo vóljo he made me cross
on vedno uveljavi svojo vóljo he always has his own way (ali gets what he wants)
pokvariti komu dobro vóljo to ruffle someone's temper
on nima nobene (svoje) vólje he has no will of his own
pri najboljši vólji tega ne moremo napraviti with the best will in the world we just cannot do it
nekako me je vólja, da bi (šel) I have half a mind to (go)
on je brez vsake (svoje) vólje (figurativno) he is a mere rubber stamp
svojo slabo vóljo je stresel name he vented his spleen on me
kjer je vólja, je (tudi) moč where there's a will there's a way
zgodi se tvoja vólja religija thy will be done!

zajezdi|ti [é] (-m)

1. (zajahati) (das Pferd) besteigen; anreiten; v kaj: hineinreiten

2. (z ježo pokvariti) fehlreiten

zavre|ti² [é] (-) vreti

1. pri kuhanju: aufkochen, zum Kochen kommen

2. fermentirati: in Gärung geraten

3. (pokvariti se) vino: umschlagen

4. figurativno jeza, kri: in Harnisch geraten, vor Wut kochen, in Wallung geraten (jeza mu je zavrela er geriet in Harnisch, er kochte vor Wut, kri mu je zavrela er/sein Blut/sein Gemüt geriet in Wallung)
tu človeku kri zavre da steigt einem die Galle hoch
v množici je zavrelo die Menschenmenge geriet in Aufruhr