Franja

gemir [-i-] vzdihovati, ječati, stokati; tuliti, bučati; pokati, škripati (les)

gemō -ere -uī (-itum) (prim. gr. γέμω poln sem, γόμος naklad, tovor)

I. intr.

1. (o osebah) vzdihovati, ječati, ihteti, stokati, javkati, tarnati: PL., SEN. PH., turpe nec dignum viro (est) gemere CI., gemebant Syracusani CI., gemente populo Rom. CI., „o felicem coniuge matrem“ dixit et gemuit O., gemere in tauro, saeve Perille, tuo PR., nullo gemit hic tibicina cornu IUV.; z abl. causae: gemere desiderio mei CI.

2. metaf.
a) (o živalih) gementes (leones) LUCR. rjoveči, nec gemere ... cessabit turtur V. gruliti, gemuit noctua PR. je skoviknila, gemit (equus) O. rezgeta, gemuere iuvenci O. so (za)rulili.
b) (o stvareh) (za)škripati, ječati, pokati, bobneti, bučati ipd.: plaustra gemunt V., gemuit sub pondere cymba V., mālus ... antemnaeque gemunt H., visam gementis litora Bospori H., gemuit parvo mota fenestra sono O., gubernacula gemunt PLIN. IUN.; z abl. causae: gemit ultima pulsu Thraca pedum V., gemit impositis incudibus Aetna V., cuneis gemit grave robur adactis VAL. FL., vesana misto conventu delubra gemunt CL. –

II. trans. vzdihovati, žalovati nad čim ali kom, žalostiti se nad kom ali čem, žalostiti se zaradi koga ali česa, obžalovati koga ali kaj: quod ... senex graviter gemam ENN. FR., haec gemebant boni CI., plagam acceptam gemit res publ. CI., dare quod gemerent hostes LUCR., acerba gemens O. bridko vzdihujoč, multa (multum PH.) gemens V. glasno stokajoč (ječeč), multa gemens ignominiam V. glasno vzdihujoč nad sramoto, Ityn flebiliter gemens (infelix avis) H., talia voce gemit VAL. FL.; v pass.: hic status una voce omnium gemitur CI. EP., vita gemenda est O.; z ACI: sulfura contemni vicus gemit H., arbor gemuit sua robora flagellari O., servum te gemis esse diu MART.; z inf.: paucis ostendi gemis H., dominique gemit captivus inire imperia STAT.

gròktati grȍkćēm
1. krohati: svinje zadovoljno grokću
2. pokati: puške su često groktale
3. krohotati se: dvorana je groktala

grúhati grûhām
I.
1. grmeti: topovi gruhaju
2. pokati: ispred rovova gruhaju bombe
3. tolči, udrihati: gruhati pesnicama koga po leđima; valovi gruhaju o brijeg
4. tolči po klasu, robkati: gruhati kukuruz
5. ekspr. guliti se, brez pameti se učiti
6. hlastno jesti
7. liti: kiša gruha
II. gruhati se tolči se: gruhati se u prsa

grúvati gruvam
I.
1. grmeti: topovi gruvaju
2. pokati: ispred rovova gruvaju bombe
3. tolči, udrihati: gruvati koga pesnicom po ledima; valovi gruvaju o brijeg
4. tolči po klasu, robkati: gruvati kukuruz
5. ekspr. guliti se, brez pameti se učiti: on je jednako sjedio za knjigom i s voljom gruvao
6. liti: kiša gruva iz mojih očiju
II. gruvati se tolči se: gruvati se u prsa

herumschießen^* (brezciljno) pokati, streljati; (sich umdrehen) (bliskovito) se obrniti

incrinare

A) v. tr. (pres. incrino)

1. načeti, načenjati; narediti, delati režo:
incrinare uno specchio narediti režo v ogledalu

2. pren. načeti; poškodovati; pokvariti:
incrinare i buoni rapporti načeti, pokvariti dobre odnose

B) ➞ incrinarsi v. rifl. (pres. mi incrino)

1. počiti, pokati

2. pren. pokvariti se

kȉdati -ām
I.
1. trgati: kidati lance, odijelo, meso zubima; srce mi kida žalost
2. trgati, brati: kidati cvijeće, kukuruze
3. podirati: kidajte most
4. ekspr. razhajati se: ja s vama kidam zauvijek
5. prenehati, pretrgati: kidati s ljubavlju
6. teči, bežati: a ja ti kažem da kidaš odavde
7. hiteti: odmorni i ispavani kidamo brzo
8. vzeti: kidati iz džepa sat
9. sprožiti: kidati obaraču na pušci
10. mučiti: njega kida reuma
11. kidati: kidati dubre
II. kidati se
1. trgati se; konac se kida
2. težko delati, ubijati se: kidati se od napornog rada
3. trgati se, pokati: srce mi se kida; kidati se od smijeha, do smeha, od plača

knallen pokati, počiti; treščiti, treskati; knallen auf vreči/metati na; streljati, pokati Sonne: žgati; jemandem eine knallen eno primazati; es hat geknallt počilo je (pripetila se je nesreča)

knattern Schüsse: pokati; Motor: ropotati; Fahne im Wind: plapolati

kókati kôkām
I.
1. peči koruzo: kokati kukuruz, kukuruzna zrna
2. pokati, prasketati: od jutra je kokala mitraljeska vatra
II. kokati se pokati: orasi su sazreli, sada se kokaju i opadaju

krachen pokati, počiti; Tür, Auto: treščiti (auf na), treskati; Stoff: škripati; (rumpeln) ropotati, zaropotati; es kracht in poka, kažejo se razpoke; [daß] dass es nur so kracht na vso moč

kȑcati -ām
1. pokati: led krca pod korakom; daska, krevet krca; zglobovi krcaju
2. treti: krcati orahe

kȑskati -ām hreščati, pokati: krskaju grane pod teretom snijega

kvȑcati -ām
1. praščati, škrtati: svako parče splava kvrcaše, stabla škripahu i savijahu se kao trske
2. krcati: kvrcati koga po nosu, po ušima
3. pokati, praščati: kao da kvrcaju grančice pod nogama

lūxuriō -āre -āvī -ātum in lūxurior -ārī -ātus sum (lūxuria)

1. (o rastl. in zemlji) bohoteti, bohotati, bohotiti se, bujno rasti (uspevati): seges in pingui luxuriabit humo O., luxuriat Phrygio sanguine pinguis humus O., ager adsidua luxuriabat aqua O., perniciose luxuriat (sc. vitis) Plin.; pren.: haec laetitia luxuriat nobis et vana evadit L. se bujno razraste in izniči (splava po vodi), ingenium luxurians Plin., luxuriantia compescere H. ali astringere Q. bujne poganjke obrezati.

2. metaf.
a) bujno poln biti, pokati od česa, nabrekniti (nabrekati) od česa, nape(nja)ti se, narasti (naraščati), obilovati s čim: luxuriatque toris animosum pectus (sc. equi) V., adiectoque cavae supplentur corpore rugae, membraque luxuriant (sc. Aesonis) O. kipijo od bujnega obilja, deliciis luxuriare novis O.
b) (o živalih) objesten, razposajen, vesel biti, (objestno) skočiti (skakati), poskočiti (poskakovati), skakljati: ut ... serpens ... luxuriare solet O., ludit et in pratis luxuriatque pecus O., equus luxurians V. poskočen, leo luxurians Val. Fl.; tako tudi: ventus luxurians Ap.
c) (o človeku) preda(ja)ti se prešernosti (razposajenosti, razbrzdanosti), biti nezmeren, razuzdan, prekoračiti (prekoračevati) mejo dovoljenega, pretira(va)ti, zaiti (zahajati) predaleč, izpriditi se, sprevreči (sprevračati) se, izroditi (izrojevati) se, v razkošju (razvratno, razuzdano) živeti, naslajati se, uživati: luxuriant animi rebus secundis O., ne luxuriarent otio animi, quos metus hostium disciplinaque militaris continuerat L., vereor, ne haec laetitia luxuriet L. da bi nam udarilo v glavo, laeta enim principia magistratus eius nimis luxuriavere L., nimiā gloriā luxuriat ingenium L., Capua luxurians felicitate Ci., luxuriantem habitum obicis filio Sen. rh. potratnost (bahatost) v oblačenju, gizdavost.

pârâi *pârâie vi. pokati, prasketati

pétarader [-de] verbe intransitif, automobilisme pokati, pokljati

platzen počiti, pokati; (Risse bekommen) razpokati; razpočiti se; figurativ izjaloviti se, propasti, podreti se; platzen lassen spodnesti, povzročiti neuspeh; (unerwartet kommen) platzen in pasti v; vor Wut/Neid/Lachen/Gesundheit platzen pokati od besa/radovednosti/zavisti/smeha/zdravja

plesní -ésc vi. pokati, počiti