Franja

Zadetki iskanja

  • pious [páiəs] pridevnik (piously prislov)
    pobožen
    figurativno hvalevreden
    arhaično nežen

    a pious fraud dobronamerna laž
    a pious wish pobožna želja
  • pȍbōžan -žna -o, pòbožan -žna -o pobožen
  • prayerful [prɛ́əful] pridevnik (prayerfully prislov)
    pobožen
  • religieux, euse [-žjö, z] adjectif veren, pobožen, religiozen, bogaboječ; cerkven; redovniški; masculin redovnik, menih; féminin redovnica, nuna; zoologie bogomoljka; vrsta kolača s smetano

    année féminin religieuse cerkveno leto
    articles masculin pluriel religieux nabožni predmeti (križi, podobe), devocionalije
    chants masculin pluriel religieux cerkvene pesmi
    communauté féminin religieuse cerkvena skupnost
    fête féminin religieuse cerkven praznik
    mariage masculin religieux cerkvena poroka
    ordre masculin religieux redovniški, meniški red
    persécutions féminin pluriel religieuses versko preganjanje
    secte masculin religieux verska sekta (ločina)
    vœux masculin pluriel religieux monastiques samostanska zaobljuba
  • religiós -oasă (-óşi, -oáse) adj.

    1. verski

    2. veren, pobožen
  • religioso

    A) agg.

    1. verski, religiozen

    2. pobožen

    3. pren. strog; spoštljiv; natančen:
    religioso silenzio stroga tišina
    avere un religioso rispetto per qcn. koga nadvse spoštovati

    B) m (f -sa) redovnik, redovnica
  • religioso veren, pobožen; vesten, natančen; skop

    casa religiosa samostan
    cisma religioso verski razkol
    culto religioso služba božja
    vida religiosa samostansko življenje
  • religiōsus 3, adv. (religiō)

    1. poln (verskih) pomislekov, dvomeč glede česa zaradi vere (z verskega vidika), versko vesten (natančen), versko boječ: civitas L., agricolae Col.; poseb.: dies Luc. ap. Non., Ci. ep., L., Gell., Suet. nesrečen, zlosrečen, zlokoben, slabega pomena (kakor dies Alliensis, dies atri idr.); religiosum est z inf. v verskem oziru pomisleka vredno (potrebno) biti, versko nevarno biti: religiosum erat campi fructum consumere L.

    2. vesten, brižen, skrben, natančen: religiosus in testimoniis Ci., religiosus testis, iudex Ci., religiose testimonium dice Ci., religiose promittere N., Cato religiosus interpres foederum Ci., religiosa provinciae sortitio Ci., religiosius rem rusticam colere Ci.

    3. bogaboječ, pobožen, veren, bogoslužen: qui omnia, quae ad cultum deorum pertinerent, diligenter retractarent et tamquam relegerent, sunt dicti religiosi ex relegendo Ci., religiose deos colere L., religiosius natalem celebrare Plin. iun., religiosissime templum colere Ci., si magis religiosa fuerit Pl., maiores nostri religiosissimi mortales S., religiosa iura Ci., dei religiosus … cultus Lact., res religiosae Gell. vera; religiosum est z inf.: Plin.

    4. svet, častivreden, vreden spoštovanja, častitljiv, spoštovan, cenjen: templum, signum, altaria Ci., limina deorum V., vestes Suet., volumina Plin., Ceres religiosissima Ci., religiosissimum fanum Ci., publicus aut religiosus locus Ci.

    5. (v negativnem pomenu) praznoveren, vraževeren, babjeverski, pobožnjaški, pobožnjakarski: Ca. ap. Fest., religiosum (esse) est nefas Poeta ap. Gell., stultae et miserae omnes sumus religiosae Ter.
  • religious [rilídžəs]

    1. pridevnik (religiously prislov)
    pobožen, religiozen
    cerkev redovniški, duhoven, cerkven, verski; vesten

    with religious care zelo vestno, nadvse skrbno
    religious house samostan
    religious minority verska manjšina
    religious order redovniški, samostanski red
    the religious wars verske vojne

    2. samostalnik
    redovništvo, redovni duhovniki; redovnik, menih
  • rȅligiōzan -zna -o religiozen, pobožen, veren
  • saint, e [sɛ̃, t] adjectif svet; pobožen; posvečen (zemlja); masculin, féminin svetnik, -ica -

    la Saint-Martin Martinovo
    la Saint-Jean Šentjanževo
    la Saint-Sylvestre Silvestrovo (31. 12.)
    la Saint-Charlemagne šolski praznik v čast Karla Velikega, ustanovitelja šol
    les saints de glace ledeni svetniki (možje)
    le saint des saints del jeruzalemskega svetišča, v katerem je bila skrinja zaveze; najsvetejše
    Ecriture féminin sainte (religion) sveto pismo
    jeudi masculin, vendredi masculin saint veliki četrtek petek
    les feux de la Saint-Jean kres
    les Lieux saints Sveta dežela, Patestina
    Ville féminin sainte Jeruzalem
    toute la sainte journée ves ljubi (božji) dan
    petit saint, petite sainte (ironično) oseba, ki hoče veljati za krepostno
    faire le petit saint hinavsko se delati krepostnega
    ce n'est pas un petit saint on ni naiven, nedolžen, pošten
    ce n'est pas un saint on ni popoln
    comme on connaît ses saints on les honore z vsakim ravnamo po njegovem značaju, po njegovih zaslugah
    prêcher pour son saint svetovati, hvaliti nekaj, s čimer bi koristili sebi
    ne savoir à quoi saint se vouer ne vedeti ne naprej ne nazaj
    il vaut mieux s'adresser à Dieu qu'à ses saints bolje je, obrniti se na šefa kot na njemu podrejene
  • sainted [séintid] pridevnik
    proglašen za svetega (svetnika); svet, svetniški; pobožen; pokojni
  • saintlike [séintlaik] pridevnik
    svet, svetniški, podoben svetniku; ki pristaja svetniku
    figurativno pobožen
  • saintly [séintli] pridevnik
    svet; pobožen; svetniški, podoben svetniku

    a saintly life svetniško življenje
  • sanciō -īre, sanxī, sanctum in sancītum (sacer)

    1. s posvetilnim obredom, posvečenjem posvetiti (posvečati, posvečevati), storiti (delati) kaj (za) sveto (neprelomljivo, neprelomno, nezlomljivo), postaviti (postavljati) za sveto (nedotakljivo), nepreklicno utrditi (utrjevati), potrditi (potrjevati), prizna(va)ti, odobriti (odobravati): PL., PR., SUET., CL. idr., quod ius ipse Iuppiter sanxit CI., sancire foedus sanguine L., foedera fulmine V., ius imperii Perdiccae morte CU., pacta T., acta Caesaris CI., augurem CI., tabulas ... quas bini quinque viri sanxerunt H., quae coniunctio necessitudinem eorum sanxit N., iure iurando inter se sanxerunt, ne ... C.; pogosto legem sancire CI., L., H. posvetiti (posvečati, posvečevati), ustanoviti (ustanavljati), potrditi (potrjevati).

    2. določíti, dolóčiti (dolóčati, določeváti), odrediti (odrejati), ustanoviti (ustanavljati), uvesti (uvajati), (za)ukazati: PLIN., hoc ... Corneliae leges non sanciunt CI., sancire poenam STAT. ali poenam capitis alicui CU. prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), silentium periculo vitae CU. s smrtjo preteč, pod grožnjo smrti, zaukazati, de iure praediorum sanctum apud nos non est iure civili CI., nihil de hac re sanciendi L., contra quam sanctum legibus erat L., nihil lege ullā in alios sanxit IUST.; s finalnim stavkom: quā lege videmus satis sanctum, ut cives Romani sint, ii, quos Cn. Pompeius de consilii sententia singillatim civitate donaverit CI., habent legibus sanctum, si quisquid de re publica a finitimis rumore aut famā acceperit, uti ad magistratum deferat C., sanxerunt, ne quis emeret CI. ali ut ne cui liceret CI., Flaccus sanxit edicto, ne ... CI., primo XII tabulis sanctum, ne ... T., neque, quominus id postea fieret, ulla lex sanxit CI. EP.; z ACI: AMM., fide sanxerunt liberos Tarentinos leges [suas] suaque omnia habituros L., omnes liberos esse sanxit SUET.

    3. occ. (pod kaznijo, s kaznijo) prepovedati (prepovedovati), preprečiti (preprečevati), zabraniti (zabranjevati), kaznovati: GELL. idr., sancire observantiam poenā CI., incestum supplicio CI., honoris cupiditas ignomimiā sanciatur CI., lege sanciri aut iure civili CI., quod Athenis exsecrationibus publicis sanctum est CI. pod grožnjo (kaznijo) javnega prekletstva prepovedano, qui (sc. Solon) capite sanxit, si qui ... CI. je dal pod smrtno kazen, je omejil s smrtno kaznijo, je določil smrtno kazen. – Od tod adj. pt. pf. sanctus 3, adv.

    1. posvečen, nedotakljiv, svet: CA., Q., templum L., fanum sanctissimmum CI., arae, lucus O., ignes in honore deorum V., fontes, Thybris cum flumine sancto V., numina, oracula divûm V., societas ENN. AP. CI., fides V., ius CI., iura patriae sanctiora quam hospitii duxit N., libertas L., leges H., tribuni plebis TAB. XII AP. CI., uxor PH., aliquem sanctum habere C., sanctum est, quod ab iniuria hominum defensum atque munitum est DIG., aerarium sanctius CI. tajni državni zaklad, skrivna državna zakladnica (v Sirakuzah; po tamkajšnjih sredstvih so posegali samo v največji sili), nusquam eas (sc. pecunias) tutius sanctiusque deponere credentes quam in publicā fide L.

    2. svet = častitljiv, častivreden, božji, božanski: LUCR., MART., FL. idr., sancte deorum V., vates sanctissima (= Sibylla) V., sanctissimae deae CI., sancta stella Mercurii CI., Osiris H., Ennius sanctos appellat poëtas CI., sanctum nomen poëtae CI., sanctus senatus V., ordo sanctissimus ali sanctissimum orbis terrae consilium CI. (o senatu), sanctius consilium L. ožji senatni odbor, ožji svet; sanctus ali sanctissimus o cesarjih = (pre)vzvišeni: sancte pater patriae O. (o Avgustu), sancte pater VAL. FL., sanctissime Imperator PLIN. IUN.; occ. prazničen, slovesen: dies TIB., dies sanctior paene natali H., diem sanctissimum et celeberrimum sustulerunt CI., sancta oratio Q. Subst. n
    a) sveto: omne sanctum non tanget VULG. ničesar svetega.
    b) sveto = svetišče, svet kraj, tempelj: in sancto quia facit aurum? PERS., VULG.

    3. meton. svet = bogu všečen, brezgrajen, brezmadežen, neomadeževan, čist, blagonraven, pošten, pravičen, nedolžen, kreposten, vesten, pobožen: Q., VAL. MAX., IUV. idr., Cato sanctus et innocens L., Luscius et Manilius naturā sancti et religiosi CI., veteres et sancti viri S. AP. MACR., nulla umquam res publica nec maior nec sanctior L., cum illo neque integrior esset in civitate neque sanctior CI., homo sanctissimus CI., sanctissima atque optima femina CI., sancta viri sententia LUCR., sanctior eloquentia T., sanctissima disciplina Stoicorum GELL., sanctissime observare promissa CI. najvestneje, se sanctissime gerere CI.; subst. n: nihil veri, nihil sancti L. nič čuta za resnico, nič občutka za pravico; occ.
    a) čist, deviški, sramežljiv: ne amores quidem sanctos a sapiente alienos esse arbitrarentur CI., virgines (= Vestales) H., sanctissima coniunx V., mulier sancti pudoris custos TIB., verecundo sanctius ore loqui MART.; subst. sanctus -ī, m svet mož, svet človek, svetnik: ECCL.
    b) pobožen, (globoko) veren, poln svetega strahu (strahospoštovanja), kot adv. tudi = s svetim strahom (strahospoštovanjem): Dareus, ut erat sanctus et mitis CU., sancte iurare, adiurare PL., TER., pie sancteque colimus naturam excellentem CI.

    Opomba: Nenavaden pf. sancīvit: LAMP.; pt. pf. sancītus: LUCR., plpf. sancierat: PRISC.
  • sanctimōniālis -e, adv. sanctimōniāliter (sanctimōnia) svet, pobožen (o samostanskem življenju): vita COD. I. samostansko življenje, mulier COD. I. ali samo sanctimonialis (f) AUG. redovnica, nuna, sanctimonialiter tempus vitae degere COD. I. v samostanu.
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • santo svet, pobožen; nedotakljiv; zdravilen; zvest, iskren, preprost

    hierba santa (rast) medenika
    Sábado santo velikonočna sobota
    Luis el Santo Ludvik Pobožni
    el Padre Santo (el Santo Padre) sveti oče, papež
    la Santa Sede sveta stolica
    la Semana Santa véliki teden
    la Tierra Santa sveta dežela (Palestina)
    un santo varón pobožen, bogaboječ človek
    a lo santo kot svetnik
    todo el santo día ves ljubi božji dan
    ¡Santo Dios! moj bog!
    ¡santo y bueno! prav! zaradi mene!
    ¡santas y buenas tardes! dober (popol)dan (vaški pozdrav)
    vivir en santa paz živeti v ljubem miru
  • spiritual1 [spíritjuəl] pridevnik (spiritually prislov)
    dúhoven, duševen, spiritualen, netelesen; eteričen; intelektualen; duhovit; pobožen, božje navdihnjen

    our spiritual faculties naše duševne zmožnosti
    the spiritual law božji zakon
    the spiritual man človekova duševnost
    spiritual songs duhovne, pobožne pesmi
    spiritual wife ameriško mormonska žena
    Lords spiritual cerkveni dostojanstveniki, ki so člani Gornjega doma angleškega parlamenta
  • spirituel, le [spiritüɛl] adjectif duhoven, spiritualen; netelesen; duhovit, zabaven, živahen; pobožen; masculin duhovna moč

    exercices masculin pluriel spirituels duhovne vaje
    fils masculin spirituel duhovni sin
    père masculin spirituel spovednik
    caricature féminin, repartie féminin spirituelle duhovita karikatura, duhovit odrezav odgovor
    vie féminin spirituelle duhovno življenje