Franja

impiparsi v. rifl. (pres. mi impipo)
impiparsi (di) pog. požvižgati se na kaj

infischiarsi v. rifl. (pres. mi infischio)
infischiarsi (di) požvižgati se (na); ne meniti se (za)

jot¹ [džɔt] samostalnik
pičica, malenkost

not a jot še za joto ne, niti najmanj
not to care a jot požvižgati se na kaj

make^*2 [méik]

1. prehodni glagol
delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
(z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
navtika zagledati (kopno)
britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
elektrika spojiti
ameriško, sleng identificirati koga

2. neprehodni glagol
nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
nastopiti (plima), naraščati (voda)
figurativno povzročiti, pripeljati do

to make advances truditi se koga pridobiti
to make no account of ne ozirati se na kaj
to make allowance for upoštevati, biti uvideven
to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
to make angry zjeziti
to make an appointment dogovoriti se za sestanek
to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
to make a bag imeti dober lov
to make the bed postlati
to make believe pretvarjati se, hliniti
to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
to make bold drzniti si, upati si
to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
to make one's bread vzdrževati se sam
sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
to make cards mešati karte
to make certain prepričati se
to make clear objasniti, razložiti
to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
to make no doubt ne dvomiti
to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
to make an effort potruditi se
to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
to make an example of eksemplarično kaznovati
to make an exhibition of o.s. spozabiti se
to make faces at pačiti se komu
to make a face nakremžiti se
to make a figure zgledati smešen
to make a fire zakuriti
you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
to make one's fortune obogateti
to make a fool of o.s. biti za norca
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
to make friends with sprijateljiti se s kom
to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
to make a go of uspeti v čem
to make good uspeti
to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
to make a habit of it priti v navado
to make haste pohiteti
to make hay pospraviti seno
to make hay of napraviti zmešnjavo
to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
to make head(way) napredovati
to make headway against premagati (težave)
not to make head or tail of ne razumeti
ameriško to make a hit postati popularen
to make o.s. at home biti kakor doma
ameriško to make it uspeti
navtika to make it so izvršiti nalog
to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
to make known sporočiti, objaviti
to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
sleng to make like posnemati
to make a living preživljati se
to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
to make one's mark on vtisniti svoj pečat
to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
to make a match dobro se omožiti (oženiti)
to make a good meal dobro jesti
to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
to make a monkey out of osmešiti koga
to make money dobro zaslužiti, obogateti
to make the most of čim bolj izrabiti
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
to make mouths at pačiti se komu
to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
to make a name for o.s. napraviti si ime
to make a night of it prekrokati vso noč
to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
to make of tolmačiti, razlagati si
to make one of priključiti se
to make the pace voditi, diktirati tempo
to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
to make peace skleniti mir
to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
to make a play for poskužati pridobiti
to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
navtika to make port pripluti v pristanišče
to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
to make a price nastaviti ceno
to make a practice of imeti navado, navaditi se
to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
to make ready pripraviti
to make the rounds obhoditi (stražar)
to make sail odpluti, odjadrati
to make o.s. scarce izginiti
to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
to make shift with pomagati si, nekako urediti
to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
to make it snappy podvizati se
to make s.o. sore razjeziti koga
to make a splash napraviti senzacijo
to make a speech imeti govor
to make great strides hitro napredovati
to make a stab at poskusiti kaj narediti
navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
to make sure prepričati se
to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
to make tick pripraviti do dela
to make good time hitro napredovati
this makes the 10th time to je že desetič
to make a good thing of obrniti v svojo korist
to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
to make a train ujeti vlak
to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
to make o.s. understood jasno se izraziti
to make use of uporabiti kaj
to make way utreti si pot, napredovati
to make one's way in the world uspeti v življenju
to make one's way out oditi
to make way for umakniti se komu
to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
to make war upon vojskovati se s kom
navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
to make short work of hitro kaj končati
to make water scati

moquer [mɔke] verbe transitif zasmehovati, rogati se (quelqu'un komu)

se moquer de quelqu'un, quelque chose norčevati se iz koga, iz česa, rogati se komu, čemu; briti norce iz, imeti za norca; familier požvižgati se na, ne se brigati za; šaliti se, ne vzeti za resno; za nos voditi (de quelqu'un koga)
je ne m'en moque pas mal to mi je (čisto) vseeno
vous vous moquez, je pense mislim, da ne mislite resno
vous vous moquez du monde! vi imate vse (ljudi) za norca!
il se moque de commettre une injustice si cela lui est profitable malo mu je mar narediti krivico, če mu je to v prid

paupière [popjɛr] féminin veka

battre des paupières utripati z vekami
s'en battre la paupière (populaire) požvižgati se na to
fermer la paupière, les paupières à quelqu'un komu oči zatisniti
fermer la paupière, les paupières zapreti oči, zaspati; umreti
ouvrir la paupière, les paupières zbuditi se

pusten pihati, pihniti; (laut atmen) sopihati; figurativ auf etwas pusten požvižgati se na (kaj)

rigoler [rigɔle] verbe intransitif, populaire smejati se, zabavati se, zbijati (objestne) šale, šaliti se, neresno govoriti; biti vesel

il n'y a pas de quoi rigoler to ni nič smešno, to je zelo resna stvar
j'ai dit cela pour rigoler to sem rekel za šalo
il ne faut pas rigoler avec ça s tem se ni šaliti
tu rigoles! ti se šališ! ne misliš resno!
il vaut mieux en rigoler bolje je, ne se zmeniti za to, požvižgati se na to

sbattere

A) v. tr. (pres. sbatto)

1. stepsti, stepati

2. vreči, zalučati, zagnati; loputniti, loputati:
sbattere la porta zaloputniti vrata
sbattere qcs. in faccia a qcn. nabrenkati komu kaj
sbattere la porta in faccia a qcn. pren. pred kom zaloputniti vrata, odreči komu pomoč

3. ekst. pren. vreči, metati; nagnati; udariti, udarjati:
sbattere qcn. fuori (della porta) koga vreči ven (skozi vrata)
sbattere in galera vreči v ječo
la nave fu sbattuta contro gli scogli ladjo je vrglo ob čeri
non sapere dove sbattere, battere la testa pren. biti ves obupan
sbattere i tacchi voj. udariti s petami

4.
sbattere le ali prhutati s perutmi

5. kulin. stepsti, stepati:
sbattere la panna, le uova stepsti smetano, jajca
sbattere gelatina gled. žarg. brenkati na čustvene strune

6. publ. objaviti, objavljati (s posebnim poudarkom):
la notizia fu sbattuta in prima pagina vest so objavili na prvi strani

7. premestiti, premeščati:
lo hanno sbattuto in una città di provincia premestili so ga v podeželsko mesto

8. vulg. fukati, jebati

9.
sbattersene vulg. požvižgati se na kaj

10. pren. pog. narediti, delati bledo (tudi absol.):
è un colore che sbatte molto to je barva, ki te naredi zelo bledega

B) ➞ sbattersi v. rifl. (pres. mi sbatto) pretresti, pretresati se

C) v. intr. udariti, udarjati; loputniti, loputati

schlagen (schlug, geschlagen) transitiv

1. udariti (an, auf po, gegen po, ob), udarjati; als Strafe: tepsti, pretepati; ins Gesicht schlagen udariti v obraz, primazati klofuto; um die Ohren schlagen udariti s ... po glavi; blutig schlagen udariti do krvi, pretepsti do krvi; kurz und klein schlagen razbiti (na drobne kosce)

2. (hämmern) gegen eine Tür usw.: tolči (po), razbijati (po)

3. (treiben in) zabiti, zabijati, (an na, in v), die Zähne, Krallen in etwas: zadreti, zariti v

4. (befestigen) pribiti (an na, in v)

5. Stufen in Schnee und Eis: sekati, zasekati; einen Baum: posekati, Bäume: sekati

6. (durchschlagen) prebiti

7. izbiti (aus der Hand schlagen izbiti iz roke/rok)

8. die Beute: pobiti; beim Spiel einen Stein, eine Figur: vzeti

9. (besiegen) premagati, poraziti, potolči; eine Schlacht schlagen bojevati bitko

10. in Papier, in ein Tuch: zaviti v; etwas um einen Finger, um die Hand: oviti okoli; um die Schulter schlagen ogrniti

11. eine Trommel, Laute usw.: igrati na

12. Münzen: kovati; Kapital schlagen aus kovati dobiček iz ( tudi figurativ )

13. narediti, delati (einen Kreis, einen Bogen: narediti/delati krog, lok), Falten schlagen delati gube, gubati se; ein Kreuz schlagen narediti križ, prekrižati se

14. einen Ball irgendwohin: poslati

15. Wurzeln schlagen pognati korenine, zakoreniniti se

16. intransitiv Uhr, Regen: biti, Vogel: peti; Pferd: brcati, Fahne: plapolati; rhythmisch: utripati; (zuschlagen) loputati, zaloputniti se Wellen über einen Deich: pljuskati

17. sich schlagen bojevati se, (duellieren) dvobojevati se; Wunden schlagen raniti; Eier in die Pfanne: ubiti, razbiti;
an: schlagen an pribiti; ans Kreuz schlagen pribiti na križ, križati;
auf: auf den Magen/die Lunge schlagen povzročiti/povzročati težave z želodcem/pljuči;
aus: aus der Hand schlagen izbiti iz roke/iz rok; aus der Art schlagen biti čisto drugačen; sich etwas aus dem Kopf schlagen izbiti si iz glave;
durch: sich durchs Leben schlagen prebijati se skozi življenje;
in: schlagen in einen Bereich: spadati v; sich in die Büsche schlagen potihem izginiti; in den Wind schlagen gute Ratschläge usw.: požvižgati se na (dobre nasvete itd.);
nach: schlagen nach in seine Art: vreči se po (nach seinem Vater schlagen vreči se po svojem očetu) ;
um: um sich schlagen tolči okoli sebe, in der Luft: kriliti z rokami;
vor: die Hände vors Gesicht schlagen skriti obraz v roke;
zu: sich schlagen zu jemandem pridružiti se (komu), postaviti se na (čigavo) stran

shuck [šʌk]

1. samostalnik
strok, luščina, lupina; zelena lupina (orehov); nekaj manjvrednega
ameriško školjka brez mesa
množina, pogovorno vinar, groš

not worth shucks počenega groša ne vreden
not to care shucks figurativno požvižgati se (na kaj)
shucks! neumnost! (vzklik razočaranja ali negodovanja), nesmisel!, preneumno!

2. prehodni glagol
izluščiti iz stroka (luščine, lupine), luščiti, ličkati, kožuhati (koruzo)

siffler [sifle] verbe transitif iz-, po-, za-žvižgati; piskati; sikati; familier v dušku izpiti (un verre de champagne čašo šampanjca)

siffler son chien požvižgati psu
siffler une pièce, un acteur izžvižgati (gledališko) igro, igralca
(sport) l'arbitre a sifflé la mitemps, une faute sodnik je zažvižgal konec polčasa, napako
les balles sifflent aux oreilles des soldats krogle žvižgajo vojakom na ušesa
siffler une chanson à la mode žvižgati modno popevčico

snap¹ [snæp]

1. samostalnik
hlastaj (at po)
ugriz; tlesk s prsti, krcljaj, krc; tlesk, pok, zlom
figurativno zamah, polet, elan, živahnost
fotografija trenutni posnetek, momentka
gledališče kratek igralski angažma; rezka, odrezava, osorna izjava; kratka doba, perioda; zaskočna ključavnica; grižljaj, zalogaj, košček
ameriško, sleng dobra služba, lahka naloga, malenkost; vrsta drobljivega kolača

in a snap v hipu
a snap of the whip tlesk ali pok z bičem
a snap of cold, cold snap nenaden val mraza
to bite off at a single snap odgrizniti z enim samim hlastajem (ugrizom)
not to care a snap for figurativno požvižgati se na
the dog made a snap at me pes je hlastnil po meni
I heard the snap of the bone slišal sem pok (zlom) kosti

2. pridevnik
nagel, nenaden, bliskovit

snap judg(e)ment nagla (prenagljena) sodba
a snap vote nepričakovano in hitro glasovanje
snap shot strel brez ciljanja

3. prislov
s pokom (treskom)

to go snap počiti, zlomiti se s pokom
snap went the mast s treskom (tresk!) se je zlomil jambor

spucken pljuvati, pljuniti; heraus: izpljuniti; figurativ Wärme: izžarevati; Vulkan: bljuvati; Motor: kašljati; (schimpfen) peniti se; auf etwas spucken figurativ požvižgati se na; jemandem auf den Kopf spucken können figurativ biti za celo glavo večji (od koga)

stropicciare

A) v. tr. (pres. stropiccio)

1. drgniti:
stropicciarsi le mani meti si roke
stropicciarsi gli occhi meti si oči
stropicciare i piedi cepetati z nogami

2. nareč. mečkati

B) ➞ stropicciarsi v. rifl. (pres. mi stropiccio):
stropicciarsi di pog. požvižgati se na

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo

tamponner [tɑ̃pɔne] verbe transitif trčiti, zaleteti se (quelque chose v kaj); zamašiti, zadelati, začepiti; ustaviti kri s tamponi; žigosati, pritisniti štampiljko (quelque chose na kaj); populaire natepsti, pretepsti, prebunkati

se tamponner trčiti, skupaj udariti, zaleteti se, kolidirati; populaire pretepati se, tepsti se
tamponner la sueur de son front otreti si znoj s čela
faire tamponner une autorisation dati žigosati pooblastilo
(figuré, familier)

s'en tamponner (le coquillard, l'œil) ne se brigati za, požvižgati se na

tiers, tierce [tjɛr, s] adjectif tretji; masculin tretjina; tretja oseba

le tiers état tretji stan (meščanstvo)
une tierce personne neka tretja oseba, tujec
tiers monde masculin tretja skupina držav, narodov, ki ne pripada niti zapadnemu svetu niti socialističnemu taboru; neuvrščene dežele
tiers masculin provisionnel naplačilo za davek, enako tretjini naloženega davka v prejšnjem letu
fièvre féminin tierce mrzlica vsak tretji dan (pri malariji)
être en tiers biti tretji v zvezi
le tiers et le quart ta in oni, eden ali drugi
médire du tiers et du quart (familier) vsakemu kaj očitati
se moquer, se ficher du tiers comme du quart norčevati se iz enega in drugega, požvižgati se na enega in drugega

twopenny [tʌ́p(ə)ni]

1. pridevnik
vreden 2 penija
pogovorno malo vreden, siroten, reven

twopenny tube londonska podzemeljska železnica
twopenny hop sleng plesni lokal najnižje vrste; cenen ples
a twopenny article malo vredna stvar
not to care a twopenny damn for požvižgati se na

2. samostalnik
vrsta slabega piva
sleng glava, "buča"

tuck in your twopenny! skloni glavo ("bučo")!

whistle² [wisl]

1. neprehodni glagol
(za)žvižgati, požvižgavati; piskati na piščal(ko); dati znak z žvižgom; vršeti (veter), šumeti, žvižgati (krogla)

2. prehodni glagol
žvižgati
glasba igrati na flavto; poklicati z žvižgom

to whistle for a wind navtika žvižgati za veter (pri brezvetrju)
you may whistle for it pogovorno, figurativno na to lahko še dolgo čakaš
to whistle s.o. požvižgati komu
to whistle back, to whistle up poklicati z žvižgom, požvižgati (komu)
to whistle off pogovorno popihati jo