Franja

Zadetki iskanja

  • gula ženski spol požrešnost
  • gulosity [gjulɔ́siti] samostalnik
    požrešnost, pohlep
  • gulóznōst ž dial. ješčost, požrešnost
  • gurges -itis, m (prim. skr. giráti požira, gárgara-ḥ žrelo, brezno, krnica, gr. γέργερος grlo, sapnik, γαργαρίζω grgram, βάραϑρον brezno, prepad, žrelo, βορά [kar se požira] = hrana, jed, lat. gurguliō1, vorāre, vorāgō)

    1. vrtinec, tolmun, krnica, jarin: altus, turbidus V., qui gurges aut quae flumina ... ignara belli? H., gurges, curvos sinuatus in arcus O.

    2. sinekdoha: deroči tok, deroči val: Rheni fossa gurgitibus redundans CI., ubi pedes instabilis ac vix vado fidens ..., eques ... equo vel per medios gurgites stabili ... rem gereret L.; pesn. globoka voda, globočina v vodi, reka, jezero, morje: e gurgite ponti CI. POET., rari nantes in gurgite vasto V., summoque hausit de gurgite lymphas V. s površine globokega vodovja, g. Carpathius V., Hiberus V. Zahodno morje, Lethaeus CAT., LACT., Euboicus (= Euripus) O., caeruleus O., ricessūs gurgitis O. globoki zalivi, cum steterint in gurgite montes VAL. FL., amnium ... multo gurgitis tractu fluentium Q., captus flumineo ... de gurgite piscis MART., g. Atlanteus, Tusci gurgites STAT., g. Oceani AMM.

    3. metaf. požirajoče brezno, žrelo, ponòr, prepad, glob(oč)ina: tecto gurgite lapsus O., g. Stygius O. (zaničlj.) kaluža; od tod: in profundissimum libidinum suarum gurgitem divitias suas profundere CI. žrelo, qui ... immensa aliqua vorago est et gurges vitiorum turpitudinumque omnium CI., g. turpitudinis VAL. MAX., pecuniam prandiorum gurgitibus proluere GELL. s pijančevanjem zapravljati.

    4. meton.
    a) požrešnost, požrtnost: vitium gurgitis aetas hominibus auget CI.
    b) požeruh, požrešnež, goltan, razsipnež, zapravljivec: gurges et vorago patrimonii CI. ki si dediščino zapil in zažrl; abs.: quem gurgitem (pijanec)! quam voraginem (požrešnež)! CI., ille gurges exstruit villam CI., ille gurges atque helluo CI., Apicius ... nepotum omnium altissimus gurges PLIN. največji uživač, največji sladkoživec. Kot rim. priimek Gurges -itis, m Gúrgit = „Golt(an)“, „Goltnež“, „Goltavec“, npr.: C. Volcatius Gurges senator PLIN., Gurges Fabius IUV.
  • guttur -uris, n, pri PL., NOV. FR., LUC. FR., VARR. AP. NON. m

    1. grlo, golt(anec), grtanec, žrelo,
    a) pri ljudeh: CELS., SEN. PH., P. VEG., amburebat gutturem PL., alicuius guttur frangere H. zlomiti komu tilnik, zaviti vrat, g. rumpere O. zadaviti, g. rumpere ferro O. grlo (vrat) prerezati, laqueo ligare guttura O. ali laqueo guttura frangere LUCAN., Satropaten directā in guttur hastā transfixit CU., guttur colluere IUV. zadre, g. turgidum VITR. ali tumidum g. IUV. debel vrat, golša, guttura PLIN. debeli vratovi = otekline na vratu; šalj.: obturat inferiorem gutturem PL. zadnjico, mrdo.
    b) pri živalih: tria guttura pandens (Cerberus) V. žrela, atro gutture corvus CAT., spatiosus in guttura mergus O. dolgovrat(en), Medusaei vincire guttura monstri O., tumuerunt guttura (serpentis) O.; poseb. grlo kot ptičje glasilo: modicos tremulo fundere e gutture cantus CI. POËT., ovantes gutture corvi V., liquidum tenui gutture cantat avis O.; pa tudi = ptičji golžun, ptičja golša: COL.

    2. meton. požrešno grlo, požrešnost: magni gutturis exemplum IUV.
  • halàpljivōst ž požrešnost
  • Heißhunger, der, huda lakota, požrešnost; Medizin volčja lakota, volčji glad
  • hēlluātiō -ōnis, f (hēlluārī) požrešnost, razkošje, (pretirano uživanje =) razuzdanost, razvratnost; v pl.: Ci.
  • hoggishness [hɔ́gišnis] samostalnik
    pohlepnost, požrešnost; umazanost
  • in-gluvies -ēī, f (prim. gula)

    1. prednji želodec, golša, golžun: (pulli) ne quid habeant hesterni in gutture, nam si vacua non est ingluvies, cruditatem (slabo prebavljanje) significat Col.; sinekdoha žrelo, golt(anec), grlo: Ap., Amm., anguis ingluviem ranis explet V.

    2. meton. požrešnost, samogoltnost, nenasitnost: Macr., avi stringit malus ingluvie rem H., Vitellius notabilis ingluvie et voracitate Eutr., ventris Eccl., ingluviûm (metaplast. gen. pl.) voluptates Aug.
  • ingordigia f

    1. požrešnost

    2. pren. lakomnost, nenasitnost; pohlep:
    ingordigia di denaro pohlep po denarju
  • ìzješnōst ž (ijek., ek. tudi izešnost) požrešnost
  • ligūrrītiō -ōnis, f (ligūrrīre) sladkosnednost, požrešnost, lakotnost: aegrotationi autem talia quaedam subiecta sunt: avaritia, ambitio, mulierositas, pervicacia, ligurritio, vinulentia, cuppedia, et si qua similia Ci.
  • multivorantia -ae, f (multus in vorāre) „mnogožerstvo“, požrešnost: Tert.
  • nȁjēst ž, nájest ž
    1. sitost: teško je disao od najesti
    2. požrešnost, ješenost: nikad da ih nasitiš, ušla u njih neka najest
  • phagedaena -ae, f (gr. φαγέδαινα)

    1. požrešnost, volčja lakota: Plin., Cael.

    2. metaf. fagedéna, neka razjeda (tvor, bula), rakava (rakasta) rana: Plin. — Od tod adj. phagedaenicus 3 (gr. φαγεδαινικός)

    1. požrešnosti podvržen, požrešen; kot subst. požrešnež, požrešnik: Cael.

    2. razjede (tvore, bule) povzročajoč: vulnera Plin.
  • piggishness [pígišnis] samostalnik
    umazanost; požrešnost, pohlepnost, lakomnost
  • polyphagie [-faži] féminin požrešnost
  • proždŕlōst ž požrešnost
  • rapaciousness, rapacity [rəpéišəsnis, rəpǽsiti] samostalnik
    grabežljivost, pohlepnost, lakomnost, požrešnost
Število zadetkov: 98