Franja

scorch [skɔ:č]

1. samostalnik
osmod, ožganina
sleng, avtomobilizem zelo hitra vožnja, drvenje, divjanje

2. prehodni glagol
ožgati, prismoditi, opeči, opražiti; požgati; izsušiti
figurativno ošvrkniti (koga) z ostro kritiko, z grajo, grajati, bičati (kaj)
arhaično požgati, uničiti z ognjem

scorched earth požgana zemlja
neprehodni glagol
prismoditi se, opeči se, ožgati se
sleng, avtomobilizem prehitro voziti, drveti, divjati

he was fined for scorching plačal je globo zaradi prehitre vožnje

spáliti spâlīm
1. sežgati, požgati: spaliti stara pisma, neprijateljske gradove; spaliti sve mostove iza sebe
2. ožgati: spalilo ga sunce, spalio ga vjetar

spȑžiti -īm (se)
1. spražiti (se): spržiti meso, luk, ribicu
2. sežgati, požgati (se): sunce će spržiti sve zeleno na njivama
3. osmoditi (se): mraz sprži lišće

spȕriti -īm (se)
1. požgati, ožgati (se): sve je od sunca spureno
2. opariti (se): spuriti se vrućom vodom

swelter [swéltə]

1. samostalnik
soparno ozračje, soparica, dušeča vročina; spotenje

2. neprehodni glagol
kopati se v znoju, močno se potiti; dušiti se, umirati, giniti od vročine, biti vroč in dušeč
prehodni glagol
izsušiti, posušiti, požgati; spotiti

ūrō -ere, ūssī, ūstum (nam. *euso > *ūsō; indoev. kor. *eus-, *us-, *(e)u̯es- žgati; prim. skr. ṓṣati žge, uṣṇaḥ vroč, topel, uṣṭaḥ žgan = lat. ustus, gr. εὕω [z aor. εὗσαι] palim, srednjevisokonem. usele, üsele žerjavica; sem lahko najbrž uvrstimo tudi lat. Vesuvius)

1. (v)žgati (vžigati), sežgati (sežigati), zažgati (zažigati), (s)kuriti, (s)paliti: Plin., Lucr., Lact. idr., dona, stipulam flammis V., picem et ceras O. ali nocturna in lumina cedrum V. ali in usum nocturni luminis T. sež(i)gati, zaž(i)gati kot svetivo, hominem mortuum Tab. XII ap. Ci., uri se patiuntur Indi Ci. se pustijo žgati soncu, ignis urit domos H. uničuje, ustis navibus H., periculum, ne Appio suae aedes urerentur Ci. da se ne bi vžgala (vnela), urenda filix H. vredna, da se sežge, zona usta Macr. vroči pas, calx urit Plin. ogreje (ogreva) (kot zdravilo). Od tod subst. pt. pf.
a) ūsta -ae, f žgana okra, starejše žgana zemeljska rumenica: Plin., Vitr.
b) ūstī -ōrum, m opečen(c)i, ožgan(c)i, opaljen(c)i: Plin.

2. occ.
a) kot medic. t.t. žgati = zdraviti z ognjem: quod reliquo corpori noceat, id uri patimur Ci., si uri non potest vulnus Cels., quoties quid ustum est Cels.
b) kot slikarski t.t. (barve) vžgati (vžigati), enkavstično (na)slikati: picta coloribus ustis puppis O.; prolept.: tabulam coloribus O.
c) s sežiganjem (z ognjem) pokončati (pokončevati, pokončavati), požgati (požigati), (o)pustošiti, razdeti (razdejati), uničiti (uničevati) ipd.: urendo populandoque gesserunt bella L., vastare, urere, trahere praedas T., urere Carthaginis arces H., urbes hostium T., terram urere vicos exscindere Cu., Numidae sociorum agros urebant L., vastatur, uritur Gallia Ci., pestilentia urens urbem L.

3. metaf.
a) žgati, sušiti, osušiti (osuševati), posušiti, izsušiti (izsuševati), (o)smoditi, prižgati (prižigati): solum O., (sc. sol) terras ignibus urit O., partes (sc. terrarum) calore uruntur Ci., arista solibus usta O., sitis usserat herbas O., sitis urit fauces (sc. guttur) O., (sc. cicer) urit solum, fimum suillum urit vineas Plin., dysenteria si urit Plin.; pass.: ora visceraque penitus uruntur Cu. so suha; pren.: febribus uror anhelis O. dušeča vročica me tare; pesn.: urit lini campum seges, urit avenae, urunt papavera V. izsušuje(jo); occ. (o mrazu) (o)smoditi, povzročiti (povzročati), da kaj zmrzne ali pozebe, (po)žgati; v pass. tudi = zmrzovati: iis, quae frigus usserit, remedio sunt Plin., ustus ab assiduo frigore Pontus O. ki ga tare večni mraz, herba per nives usta O. pozebla; venatores in montibus uri se patiuntur Ci. zmrzujejo, Scythae continuis frigoribus uruntur Iust. neprestano zmrzujejo.
b) povzročiti (povzročati) skeleč (pekoč) občutek, ožgati (ožigati), (o)žuliti, otisniti, otiščati (otiskati), (o)drgniti, raniti (ranjati, ranjevati), tiščati, težiti: cum aculeus sagittae aut glandis abditae introrsus tenui vulnere in speciem urit L., uri virgis H., loris non ureris H., lorica urit lacertos Pr., urunt iuga prima iuvencos O., calceus, si minor pede erit, uret H., ea (sc. terebra) non urit Col., si te meae gravis uret sarcina chartae H.; metaf. peči, težiti, nadlegovati, vznemirjati, mučiti: urit Venerem Iuno V. misel na Junono peče (muči) Venero, eos bellum Romanum urebat L., quo (sc. bello) Italia urebatur L., Aetolos assiduo labore urente L., populum gravis urebat annona Vell., quidam in quaslibet aures, quidquid illos urit (kar jih teži), exonerant Sen. ph.
c) (ljubezen, strast) komu vne(ma)ti, razvne(ma)ti koga; v pass. vne(ma)ti se, razvne(ma)ti se, (v ljubezni) (vz)plamteti (za koga): urit me Daphnis V. ali Glycerae nitor H., amor urit me V.; pass.: uritur Dido V., quid in hospite ureris? O.; (o strasteh, čustvih, afektih): quod urit invidiam L. ali urit fulgore suo, qui praegravat H. vnema (vzbuja) skelečo zavist, mala, quibus uror, torreor, vexor Arn., (sc. mulierum) delicias et panniculus bombycinus urit Iuv., meum iecur urere bilis H. = grabila me je jeza, uro hominem Ter. jezim ga, id nunc his cerebrum uritur, me esse … Pl. zdaj jih jezi to, da … ; v pozitivnem pomenu: urere aliquem avorum laudibus Val. Fl. spodbujati koga k posnemanju …

verbrennen^* intransitiv zgoreti, zgorevati; beim Kochen: zasmoditi se; transitiv zažgati, sežgati, sežigati; Technik sežgati; Sonne die Haut: ožgati; (versengen) požgati; Gas, der Körper Nährstoffe: pokuriti; sich verbrennen die Finger, den Mund: opeči si

verschorfen transitiv požgati; intransitiv zakrastiti se

versengen smoditi, osmoditi; Sonne die Felder: požgati

wegbrennen^* odžgati; požgati

выжигать, выжечь izžigati, izžgati, požgati, (iz)pražiti; vžgati (znak); žgati (opeko)

испепелять, испепелить upepeljevati, upepeliti; pož(i)gati, sež(i)gati;

поджигать, поджечь zažigati, zažgati, požigati, požgati, zanetiti; zažgati, zapeči; podž(i)gati; podpihovati, (na)hujskati

пожечь požgati

спали́ти -лю́ док., sežgáti -žgèm dov., požgáti -žgèm dov.

debbiare v. tr. (pres. debbio) agr. požgati strnišče, travo; krčiti ledino (s požiganjem)

abflammen, abflämmen požgati, požigati, odžgati

ash² [æš]
(tudi množina) pepel; posmrtni ostanki; ruševine

to lay in ashes, to reduce to ashes popolnoma požgati, upepeliti
pale as ashes bel ko mrtvaški prt
Ash Wednesday pepelnična sreda
to turn into dust and ashes upepeliti; figurativno izjaloviti se
to repent (ali mourn) in sack-cloth and ashes spokoriti se
šport to bring back the ashes maščevati se za poraz
peace be to his ashes! naj počiva v miru!

Brücke, die, (-, -n) most (auch beim Turnen), Medizin, Physik mostiček, Chemie vmestek, beim Karrenpflug: streme gredlja, ein Teppich: mala preproga; eine Brücke schlagen über premostiti (kaj); alle Brücken hinter sich abbrennen požgati/porušiti vse mostove za seboj

ceniza ženski spol pepel, lužni pepel; prah

Miércoles de Ceniza pepelnična sreda
descubrir la ceniza pozabljene prepire zopet začeti
escribir en la ceniza pisati v pesek
huir de la ceniza y caer en las brasas z dežja pod kap priti
cenizas pl posmrtni ostanki (umrlega)
reducir a cenizas uničiti (v vojni), požgati
vengar las cenizas (de alg.) maščevati smrt (nekoga)