Franja

crepare v. intr. (pres. crēpo)

1. pren., pog. počiti, pokati; razpočiti se:
ho mangiato tanto da crepare toliko sem pojedel, da bom počil
crepare dalle risa pokati od smeha
crepare dalla rabbia, dall'invidia od jeze, od zavisti počiti
crepare di salute biti zdrav ko dren

2. ekst. crkniti, crkavati:
crepare solo come un cane umreti sam, od vseh zapuščen, umreti sam kot pes
crepi l'avarizia! kamor je šel bik, naj gre še štrik!

crever [krəve] verbe intransitif počiti, pokati; razpočiti se, razleteti se, izliti se (tvor, oko); crkniti, umreti; automobilisme imeti okvaro na pnevmatiki; verbe transitif raznesti, razgnati; razdreti; familier zelo utruditi

se crever (familier) preveč se najesti; populaire preveč se napenjati, pretegniti se
les eaux ont crevé le barrage vode so razdrle jez
crever le cœur à quelqu'un hudo žalost, muke komu povzročiti
crever un cheval konja popolnoma utruditi
(populaire) crever la faim, la crever biti zelo lačen
crever les pneus dobiti okvaro v pnevmatiki
crever les yeux iztakniti oči; bosti v oči
cela crève les yeux (figuré) to bode v oči
cette longue promenade m'a crevé ta dolgi sprehod me je čisto zdelal, izčrpal
crever d'ennui umirati od dolgega časa
crever de faim, de soif umirati od lakote, od žeje
crever dans sa peau (figuré) skočiti iz kože
crever de rire, d'orgueil pokati, počiti od smeha, od ošabnosti
crever de santé, d'argent kipeti od zdravja, imeti preveč denarja
se crever la santé (po)kvariti si zdravje
se crever de, au travail upehati se z delom
se crever les yeux oči si utruditi, pokvariti

cvŕknuti cvr̂knēm ž
1. zacvrčati, zacvrketati, začričati: cvrčak cvrknu u travi
2. počiti: cvrknu negdje puška duplica
3. srkniti: ajde da cvrknemo koju čašicu
4. krcniti: ako te malo cvrknuo, nije te ubio

čȅhnuti -nēm
1. odčesniti, odtrgati, utrgati
2. počiti: tu čehne pogdjekoja puška
3. pognati listje, ozeleneti

dash¹ [dæš]

1. prehodni glagol
treščiti, vreči, metati; (po)škropiti; zbegati, (z)mešati; (raz)redčiti, primešati; načrtati; suniti
sleng preklinjati; uničiti, razbiti

2. neprehodni glagol
izbruhniti, počiti, brizgniti, pljuskniti

to s.o.'s hope razočarati koga
to dash one's spirits užalostiti, pobiti
to dash through thick and thin iti čez drn in strn
to dash to pieces razbiti
dash it!, dash you! vraga!, presneto!

déborder [debɔrde] verbe intransitif razliti se, stopiti čez bregove; biti prepoln; bruhniti (en v); prekipevati, figuré póčiti; vulgairement kozlati; marine odpluti (na morje); militaire vdreti, prodreti v; verbe transitif presegati, moleti ali segati čez (quelque chose, de quelque chose kaj); figuré prekašati, premagati; marine spustiti v vodo, odriniti (čoln); militaire obiti; odrezati, odparati rob

se déborder razliti se čez bregove
se déborder en dormant v spanju se razkriti
la rivière a débordé reka je prestopila bregove
déborder de joie, de santé prekipevati od veselja, zdravja
mon cœur déborde de reconnaissance srce mi je prepolno hvaležnosti
verre masculin plein à déborder prepoln kozarec
la nappe déborde largement la table prt sega precéj čez mizo
l'orateur a débordé son sujet govornik je šel čez meje svojega predmeta
déborder l'ennemi sur la droite obiti sovražnika na desnem krilu
faire déborder quelqu'un (familier) razjeziti, raztogotiti koga
faire déborder le vase, la coupe (figuré) napraviti mero polno, pripeljati do kraja potrpežljivosti
la goutte d'eau qui fait déborder le vase kaplja vode (malenkost), ki napravi mero prepolno

dȅpiti -īm, dȅpnuti -nēm
1. udariti, počiti: depiti koga palicom po leđima
2. treščiti (ob tla): depiti koga o zemlju

détoner [detɔne] verbe intransitif eksplodirati, póčiti

dīrumpō in disrumpō -ere -rūpī -ruptum

1. raztrga(va)ti, strga(va)ti, razlomiti (razlamljati), zlomiti (zlamljati), razbi(ja)ti: tenuissimam quamque partem (nubis) disr. Ci., homo diruptus Ci. počen, kilav, paedagogo tabulā caput disr. Pl., dir. imagines Galbae T.; med. di(s)rumpi raztrgati se, strgati se, pretrgati se, (raz)počiti se: nil metuo nisi ne medium disrumpar miser Pl., disrupta corrigia Varr. fr., dirupto solo Sen. ph., vetus funis disrumpitur Ap., lagoenae grandes … disrumpuntur Hier., disruptis ianuis Vop.

2. pren.
a) z osebnim obj.: dirupi me paene in iudicio Galli Caninii Ci. ep. skoraj bi bil grlo razkričal; med. = v jezi, nejevolji, zavisti (raz)počiti (se), razpočiti (se) hoteti: fratris tui plausu dirumpitur Ci. ep. počil bi od jeze … , dirumpi dolore Ci. ali stomacho (od jeze) Sen. ph.; abs.: disrumpor Ter., dirumpatur licet ista furia Ci., dirumpuntur ii, qui … doluerunt Ci. ep.; redk. = od smeha počiti, počiti hoteti: nemo … qui non risu dirumperetur aderat Ap.
b) z abstraktnim obj. razdreti (razdirati), razdružiti (razdruževati): amicitiam, humani generis societatem Ci.

Opomba: Star. pt. pf. disrumptum: Pl.

discharge¹ [disčá:dž]

1. prehodni glagol
raztovoriti, razkladati; razrešiti, odpustiti; opustiti; opraviti, opravljati; poravnati; izprazniti, (o)lajšati
navtika sneti opremo; izločati; barvo vzeti

2. neprehodni glagol
sprožiti se (strel); počiti; izlivati se; gnojiti se

to discharge o.s. of s.th. znebiti se česa
to discharge one's duty opraviti svojo dolžnost

dissiliō -īre -siluī (—) (dis in salīre)

I.

1. razpočiti se, razleteti se, (po)pokati, počiti: Val. Fl., Sil., Pall., Amm., dissiliunt aera (frigore) V., mucro glacies ceu dissiluit V., dissilit omne solum O., dissilit incus Plin., dissiliunt nubes multo impetu Sen. ph.; (o bitjih): dissilire risu Sen. ph. ali felicitate Petr. počiti od … , boves dissilire degustatā bupresti Plin.

2. razmakniti (razmikati) se, ločiti se, razdeliti se, razcepiti se, razdvojiti se: fit, ut diversa repente dissiliant Lucr. (o atomih), haec loca … dissiluisse ferunt V. so se baje odtrgali drug od drugega, impius ignis dissiluit Sil.; z dat.: dissilire gelido Olympo Cl. ločiti se od …

3. pren.: vox ubi dissiluit semel in multas Lucr. se je razdelil, gratia sic fratrum dissiluit H. tako se je soglasje med brati razdrlo.

— II. (s pf. disiliī) odskočiti: dissiliit Ionathas Vulg.

dȑmnuti -nēm
I.
1. stresti: vjetar drmnu vrata
2. udariti: drmnuti jače o prozorske kapke
3. ekspr. nekaj malega pojesti: baciti volu sijena da drmne
4. počiti: puške drmnuše; na Stambolu drmnuše topovi
5. ekspr. treščiti: drmnuti koga trnokopom medu pleći; drmnuti s kim o tla treščiti koga ob tla
6. ostro zapovedati: drmnuti ljudima; drmnuti telefonom ekspr. telefonirati; drmnuti u zvonce ekspr. pozvoniti, zazvoniti
II. drmnuti se stresti se: tijelo se drmnu

éclater [eklate] verbe intransitif póčiti; razpočiti se, razleteti se, eksplodirati; izbruhniti

él preskočiti (iskra); bruhati (ogenj); postati očiten, priti na dan; blesteti; vzplamteti; razlegati se, zadoneti
la guerre, la révolution éclata vojna, revolucija je izbruhnila
éclater en injures, en reproches izbruhati psovke, očitke
éclater de rire bruhniti v smeh, zakrohotati se
éclater en sanglots spustiti se v jok
éclater de santé kipeti od zdravja
faire éclater razgnati
il finira par éclater (familier) končno mu bo dovolj, bo izgubil potrpljenje
un obus, un pneu a éclaté granata, pnevmatika je póčila

entzweispringen^* počiti, razbiti se

estallar počiti, razpočiti se, eksplodirati, izbruhniti

estallar en llanto bruhniti v jok

explotar izkoriščati, izžemati, izrabljati; obdelovati; eksplodirati, póčiti

fracture² [frǽkčə] prehodni glagol & neprehodni glagol
lomiti, zlomiti, (raz)drobiti (se), počiti

fȕknuti -nēm ekspr. udariti, mahniti, počiti, usekati, fokniti: pijukom fuknuti sovu kad ona munu iz stijene

gròhnuti grȍhnēm
1. oslabeti, ostareti: majka mi grohnula
2. počiti, razleteti se: staklo na prozoru grohnu; grohnulo je tamo od Beograda
3. uliti se: grohnuše mu suze; grohnula je kiša
4. prasniti: grohnuti u smijeh
5. telebniti, pasti: on grohnu, nesvjestan na zemlju pade

hiāscō -ere (incoh. glag. hiāre) póčiti, razpóčiti se: Ca. (o orehu).