popoln (-a, -o)
1. (kompleten) vollständig, komplett, völlig, voll; izluščenje ipd.: total; Voll-, Total- (pijanost die Volltrunkenheit, pleša die Vollglatze, slika das Vollbild, zapora die Vollsperrung), ( medicinaizluščenje die Totalausschälung, izrezanje die Totaloperation, fizika odboj die Totalreflexion, izpad tehnika, medicina der Totalausfall)
2. (dovršen, perfekten) vollkommen, vollendet (oblikovno formvollendet)
3. za izražanje posebne stopnje lastnosti: rein, der/die/das reinste, … in Reinkultur; pozornost: ungeteilt; diletant: blutig (blutiger Laie); tišina: lautlos (lautlose Stille)
Zadetki iskanja
- sence samostalnik
ponavadi v množini (del glave) ▸ halántékosiveti na sencih ▸ halánték őszülésekljuvanje v sencih ▸ lüktetés a halántékbanpleša na sencih ▸ hajhullás a halántékonglavobol v sencih ▸ kontrastivno zanimivo halántéki fejfájásmasirati si senca ▸ halántékot maszírozvtreti v senca ▸ halántékba dörzsölustreliti se v levo sence ▸ bal halántékon lövi magát - Vollmond, der, Astronomie polna luna, ščip; strahlen wie ein Vollmond sijati, držati se kot polna luna; figurativ pleša