Franja

prowl² [prául]

1. neprehodni glagol
plaziti se; klatiti se

2. prehodni glagol
stikati za plenom, prežati

pussyfoot [púsifut]

1. samostalnik
britanska angleščina abstinent
ameriško kdor neslišno hodi (z mačjim korakom)
ameriško, sleng potuhnjenec, prihuljenec

2. neprehodni glagol
plaziti se (ko mačka)
figurativno potuhniti se

pȕzati pȕžēm
I. plaziti se: mala djeca pužu
II. puzati se plezati: puzati se uz drvo

púziti -īm
1. plaziti se: dijete puzi po podu; bršljan puzi po zidu; sluga puzi pred gospodarem
2. polzeti
3. kožuh puzi kožuh se goli

ramper [rɑ̃pe] verbe intransitif plaziti se, lesti

une vipère rampe dans l'herbe gad se plazi v travi
ramper devant ses supérieurs klečeplaziti pred svojimi nadrejenimi

ratear po trebuhu se plaziti

rēpō -ere, rēpsi (etim. ne povsem dokazljiva beseda; prim. lit. replióti lesti)

1. lesti, laziti, plaziti se: quā unus homo vise poterat repere N., inter saxa repentes cochleae S., genibus per viam repens Sen. ph., formica repens Plin.

2. metaf.: Enn., Pac., Arn. idr., aqua repit Col. leze = počasi (leno) teče, milia tria repimus H. smo lezli (= počasi potovali), nebula ac nubes paulatim repit Lucr., sacer ignis repit per artus Lucr., sermones repentes per humum H. (o nizkem, preprostem slogu).

robben plaziti se, an ein Ziel: splaziti se

schleichen (schlich, geschlichen) plaziti se, weg, hinaus: splaziti se; figurativ Zeit: vleči se; ins Vertrauen usw.: prikrasti se, pritihotapiti se, vtihotapiti se; Schleich dich! Poberi se!

scrabble [skræbl] neprehodni glagol
grebsti, brskati; čečkati; plaziti se, premetavati se
figurativno mučiti se (for za)

to scrabble for one's livelihood mučiti se za svoj življenjski obstanek (za svoj kruh)
to scrabble about brskati za, iskati (for s.th. kaj)
prehodni glagol
(z)grebsti, nastrgati; počečkati

she scrabbled pennies together nastrgala (nabrala) je skupaj penije

scramble [skræmbl]

1. samostalnik
plazenje, vzpenjanje, kobacanje; prerivanje, pehanje (for za)

the scramble for wealth lov, pehanje za bogastvom

2. prehodni glagol
hitro pograbiti, pehati se (za kaj), tepsti se (za kaj); razmetavati, metati, vreči (denar, da se drugi trgajo zanj); premešati

scrambleed eggs umešana jajca
to scramble cards premešati karte
to scramble eggs umešati jajca
to scramble up money nagrabiti (skupaj) denar
neprehodni glagol
kobacati se, plaziti se, s težavo iti naprej, vzpenjati se z rokami in nogami; mrgoleti, gomazeti; s težavo se prebijati; gnati se (pehati se, tepsti se) (for za)

to scramble into one's clothes skobacati se (zlesti) v svojo obleko
to scramble for a place trgati se, tepsti se za prostor, za sedež
to scramble wealth pehati se, gnati se za bogastvom

serpō -ere, serpsī, serptum (iz kor. *ser-p-, razširjenega iz *ser-; prim. skr. sárpati leze, gre, sarpáḥ kača, gr. ἕρπω, ἑρπύζω lezem, ἑρπετόν plazilec, golazen, ἕρπυλλον (od koder lat. serpullum) bot. materina dušica, timijan)

1. (o plazilcih) lesti, laziti, plaziti se, viti se: PLIN. idr., alia animalia gradiendo, alia serpendo ad pastum accedunt CI., vipera serpit humo O., (sc. serpens) per ... adopertam ... serpit humum O., serpere caeruleum Danai videre draconem in platanum O., serpentia secla ferarum (= angues) LUCR. Od tod subst. pt. pr. serpēns -entis, gen. pl. -ium, pesn. in poklas. -um, f (sc. bestia), redkeje m (sc. draco) „lazeča, plazeča se stvar“

1. kača, zmaj: ACC. AP. GELL., CA., VARR., CELS., LUCR., Q., COL., LUCAN., SEN. PH., SUET. FR., GELL., AMM. idr., viva N., serpens amplexus corpora V., caput extulit antro caeruleus serpens O., serpens Epidaurius H., asperas tractare serpentes H., quaedam serpentes ortae extra aqua CI., venenatas serpentes colligere N., serpentes caeci PLIN. Metaf. ozvezdje
a) Zmaj na severnem nebu med Velikim in Malim medvedom (sicer imenovano draco ali anguis): HYG., VITR., polo posita est glaciali proxima serpens O.
b) Kača na severnem nebu, ki jo drži Kačenosec oz. Kačedržec (Anguitenens, Ὀφιοῦχος): HYG., VITR.
c) Povodna (Vodna) kača, Hídra na južnem nebu: serpens septentrionalis austrinave PLIN.

2. po človeku lazeča žuželka, mrčes = uš, lázica: PLIN., AP.

2. metaf.
a) plaziti se = počasi se pomakniti (pomikati), premakniti (premikati) naprej, viti se, vijugati (se): torvus draco (ozvezdje) serpit subter CI. POËT., avis serpens secat agmina pennis CI. (Arat.), fallacem patriae serpere dixit equum (sc. Troianum) PR., annua sol in quo contundit tempora serpens LUCR.; o rekah, potokih: Hister ... tectis in mane serpit aquis O., an te, Cydne, canam, tacitis qui leniter undis caeruleis placidus per vada serpis aquis TIB., in sicco serpentem pulvere rivum transierat LUCAN.; o solzah: lacrimaeque per arida serpunt vulnera STAT. se cedijo, tečejo; o rastl.: PLIN. idr., vitem serpentem multiplici lapsu ... amputare CI., hanc sine tempora circum inter victricīs hederam tibi serpere laurūs V., hedera serpens LAB. AP. MACR., non iam per candida mollis colla liber serpit O., serpentia gramina COL.; o drugih stvareh: tempus erat, quo prima quies mortalibus ... serpit V. ko prileze spanec, ko se (pri)bliža spanec, ko se prikrade spanec, somno serpente PLIN., per tua lanugo cum serpere coeperit ora CL.; pren.: serpit humi tutus (sc. vates) H. se drži varne nižine = se ne dviga ...
b) lesti, laziti = (tiho, skrivaj, neopaženo) (raz)širiti se, razširiti (razširjati) se, razpasti (razpadati) (se): neque enim serpit, sed volat in optimum statum res publicae CI., serpit nescio quo modo per omnium vitas amicitia CI., serpit hic rumor (z ACI) CI. govorica se širi, govorica gre, serpit per coloniam fama PLIN. IUN., serpitque per agmina murmur V., iam murmura serpunt plebis STAT.; pogosteje z negativnim pomenom: serpet hoc malum longius quam putatis CI., malum obscure serpens CI., quam facile serpat iniuria et consuetudo peccandi ... videte, iudices CI., si paulatim haec consuetudo serpere ac prodire coeperit CI., ne latius serperet res L., flamma per continua serpens L., malum late solet immedicabile cancer serpere O., serpunt contagia per volgus V., si ulcus latius atque altius serpit CELS., ne pestis ad plures serperet IUST., altius cura serpit PLIN., serpsit tamen latius in proximos bellum FL.; o osebi: serpere occulte coepisti CI. potihem (na skrivaj) se širiti.

Opomba: Star. cj. pf. serpsit (nam. serpserit): FEST., P. F.; cj. serpiat: IT.

shin [šin]

1. samostalnik
golenica (kost)

shin of beef podkolenica goveda
to break shins sleng izvleči, izvabiti denar

2. neprehodni glagol
plezati, vzpenjati se (up po)
plaziti se (down dol, po)
ameriško peš iti, teči

to shin up a tree plezati na drevo, po drevesu
prehodni glagol
udariti (koga) po golenici; splezati na (kaj)

to shin o.s. z golenico udariti ob (kaj)
to shin round ameriško tekati, dirjati, krevsati okoli

slink² [sliŋk] prehodni glagol
prezgodaj povreči, skotiti (mladiče)
neprehodni glagol
(od)plaziti se, kradoma (skrivaj, potuhnjeno, osramočeno) se odtihotapiti (off, away proč)

I saw him slink by videl sem ga, ko se je plazil mimo

sneak² [sni:k] neprehodni glagol
(skrivaj) se plaziti, vtihotapiti se (into v)
figurativno klečeplaziti, prilizovati se
figurativno izvleči se (out of iz)

to sneak about (round) okoli se plaziti, vohljati
to sneak away (off, out) odplaziti se
to sneak in skrivaj (kradoma) vstopiti
to sneak up on s.o. priplaziti se h komu
prehodni glagol
sleng tožariti (v šoli)
sleng ukrasti, zmakniti, "suniti"; (skrivaj) vtihotapiti

sprawl² [sprɔ:l] prehodni glagol
iztegniti, stegniti od sebe, (nerodno) razkrečiti, razširiti (ude) (out)
neprehodni glagol
zavaliti se, leči, zlekniti se (v vsej svoji dolžini); gomazeti, plaziti se (po zemlji); bujno se razrasti, vejati se (o rastlinah); raztezati se (across čez)

sprawl charge vojska napad v rojih
a sprawling hand neenakomerna pisava
to send s.o. sprawling zrušiti koga z udarcem na tla
the blow sent him sprawling udarec ga je položil na tla v vsej njegovi dolžini

squat [skwɔt]

1. samostalnik
čepenje, počep
mineralogija plitev sklad rude; plitva luknja, jama (živali)

2. pridevnik
čepeč; debelušast, čokat

3. neprehodni glagol & prehodni glagol
čepeti, počepniti, sedeti s spodvitimi ali prekrižanimi nogami
pogovorno sedeti; plaziti se tik ob zemlji; stisniti (o.s. se)
spraviti (koga) v čepeč položaj; naseliti se, vseliti se brez dovoljenja, brez zakonite pravice
avstralsko naseliti se na nenaseljeni zemlji

strisciare

A) v. tr. (pres. striscio)

1. drsati, podrsavati:
strisciare i piedi drsati z nogami

2. oplaziti, oprasniti

B) v. intr.

1. plaziti se, lesti

2. oplaziti (kaj)

3. pren. slabš. plaziti se

C) ➞ strisciarsi v. rifl. (pres. mi striscio)

1.
strisciarsi a, contro podrgniti se ob

2. pren. prilizovati se komu

strittō -āre vleči se, plaziti se, tápati (tapáti), starejše š(e)ljutati: strittare ab eo qui sistit [a]egre Varr.

sub-rēpō (sur-rēpō) -ere -rēpsī (sub in rēpere) spodaj, pod čim, (ob) čem lesti (laziti), (z)lesti pod kaj, (skrivaj) (pri)lesti, (pri)plaziti se, prikrasti se k čemu, v kaj: sub tabulas subrepserat Ci., urbis moenia subrepere H. ob mestnem zidovju zlesti navzgor (= prilesti v mesto), clathris Col., fecit … Apollinem subrepenti lacertae … insidiantem Plin.; metaf.: Cat., Cl. idr., somnus in oculos subrepit O., subrepet aetas iners Tib., pectora subrepit terror Sil., tacitus subrepsit fratribus horror Stat., insinuatio surrepat animis Q., vide, quam non subrepam tibi Sen. ph., huic … oblivionem cibi subrepere aiunt Plin. da pozabi jesti, mediis subrepit vinea muris Lucan.

Opomba: Sinkop. pf. subrepsti = subrepsisti: Cat.