pluō -ere, plūit in (star.) plūvit (iz *plovō [prim. plovebat Petr.]; indoev. baza *pleu̯- premikati se, teči, plavati, pluti; prim. skr. plávate (on) plove, plava, právate (on) skoči, hiti, gr. πλέ(Ƒ)ω s fut. πλεύσομαι plovem, πλόος plovba, plovstvo, πλωτός ploveč, plujoč, plavajoč, πλύνω perem, πλύμα pomije, πλύσις pranje, umivanje, πλυντήρ umivalec sl. plovem, plujem, pluti, sl. splav, starejše plav (= lat. ratis, linter), lit. pláuti izplakovati, poplakovati, plūdìs plavanje, stvnem. fliozan = nem. fliessen, got. flōdus = stvnem. fluot = nem. Flut plima; prim. lat. pluvius, plōrō)
1. (osebno) dežiti, deževati, dež da(ja)ti: deus, qui pluit Tert., Apollo nobis pluit, Mercurius vobis pluit Arn., non pluit caelum Arn., veniunt nubes ab extremo in medium et pluunt Aug., pluam super terram Vulg.; z acc.: et pluam cras hāc ipsā horā grandinem multam nimis Vulg., nubes pluant iustum Vulg., Dominus pluit super Sodomam et Gomorrham sulphur et ignem a Domino de caelo Vulg., saxis ferunt pluvisse caelum M.; z abl. (dežiti kaj, s čim): quaeris a me, cur deus dominus manna pluerit populo patrum? Ambr.; abs.: effigies, quae pluit Plin. ki je padla z neba.
2. klas. le brezos. pluit -ere, plūit (plūvit: Pl., L.) dežiti (deži), deževati (dežuje), dež iti (dež gre), dež padati (dež pada): Varr., Plin. idr., pluet hodie Pl., multum pluverat Pl., cum desierit pluere Ca., has Graeci stellas Hyadas vocitare suerunt a pluendo, ὕειν enim est pluere Ci., dum pluit V., aqua, quae pluendo (zaradi dežja) crevisset Ci., urceatim plovebat (vulg. = pluebat) Petr., dum pluit super frumentum Isid.; z acc.: sanguinem, terram pluvisse L., lapides pluere L.; z abl. (dežiti, deževati kaj, s čim): Aug., sanguine pluisse Ci., cretā, sanguine, terrā, lacte, lapidibus pluvisse L., lacte et sanguine pluisse Plin., carne pluisse Plin., cum pluit terrā, cum pluit cretā, cum pluit lapidibus (non ut grando appellari solet hoc nomine, sed omnino lapidibus) Aug., mannā pluiturus Aug.; pass.: totum istud spatium, quā pluitur et ningitur Ap.
3. metaf. obilno pasti (padati), vsuti (usuti), vsipati (usipati) se:
a) osebno: iam bellaria linea pluebant Stat.; z acc. = suti, vsuti (usuti), sipati, vsipati (usipati): fundae saxa pluunt Stat.
b) brezos.: tantum glandis pluit V.
Zadetki iskanja
- rdečkast [é] (-a, -o) rötlich
rdečkast ton der Rotton
rdečkasta brada der Flachsbart
rdečkasto blond/plav tizianblond, rotblond
rdečkasto rjav [rötlichbraun] rötlich braun - srebrnkast (-a, -o) silbrig
srebrnkasto plav lasje: silberblond - πελιτνός 3 [Et. lat. palleo, bledeti; slov. plav (iz polv-), n. pr. plavi lasje] svinčenobarven, bel(kast), plav(kast), bled.
- πλέω [Et. lat. pluit, pluvius, slov. plovem, pluti, plavati, plov, (s)plav; nem. fließen. – Obl. fut. πλεύσομαι, at. πλευσοῦμαι, aor. ἔπλευσα, pf. πέπλευκα, pass. pf. πέπλευσμαι, aor. ἐπλευσθην, fut. πλευσθήσομαι, adi. verb. πλευστός; ep. πλείω, ep. ion. poet. πλώω, fut. πλώσομαι, aor. ἔπλωσα, pf. πέπλωκα, ep. kor. aor. ἔπλων, pt. (ἐπι) πλώς, πλῶντος]. 1. a) plovem, jadram, ladjam; b) plavam νῆσος. 2. prijadram, plovem, vozim se po θάλατταν, ὑγρὰ κέλευθα.
- πορθμεῖον, τό, ion. -ήιον (πορθμεύς) 1. brod, kraj, kjer se prevaža, prevoz, πορθμήια τὰ Κιμμέρια kraj na Krimu. 2. ladja, sredstvo, s katerim se prevaža, plav, prevoz. 3. prevoznina.
- πορθμίς, ίδος, ἡ poet. brod, vozilo, plav.
- σχεδία, ἡ, ion. -ίη [Et. fem. od σχέδιος (sc. ναῦς ali γέφυρα)] 1. plav, brod, čoln. 2. most na ladjah (čolnih).