Franja

Panzergrenadiere, pl, Heerwesen, Militär oklopna pehota

peditastellus -ī, m (demin. k *peditaster iz pedes) malovreden, slab pešec; v pl. preprosta, slaba pehota, štorkljači: at peditastelli quia erant, sivi viverent Pl.

āla -ae, f

1. rama, pleče: umbonibus incussāque alā sternuntur hostes L. suvajoč s pleči, alae grandes Iuv.; pazduha: sub ala fasciculum portare librorum H., gravis hirsutis cubet hircus in alis H. zoprni potni duh pod pazduho, alarum neglegens sudor Petr., graveolentia alarum Plin., alas vellere Sen. ph., Iuv. ali devellere Pl. (starodavniki so si pulili dlake pod pazduho); tu viperam sub ala nutricas (preg.) Petr.; pazduha pri živalih: Plin.; met. lakti, roke: It.

2. sinekdoha krilo, perut; živalska: alis plaudens columba V., alas quatere V., alas eripere regibus apum V., movere alas O.; krilatih božanstev, kakor Amorja, Merkurja, Iride, Harpij idr.: Pr., Tib., Sen. ph., hic paribus nitens Cyllenius alis constitit V., me Mors (boginja smrti) atris circumvolat alis H., madidis Notus evolat alis (kot bog vetra) O.; pesn. (za označbo hitrosti): velorum pandimus alas V. krilata = hitra jadra, classis centenis remiget alis (= remis) Pr. (prim. alarum remi O., remigium alarum V.), emicat et ventis et fulminis ocior alis V., sibi fecerat alas concitus equus Sil.

3. pren.
a) voj. krilo, (ob)krilna četa, sprva konjeniški oddelek, konjeniška četa (redno 300 mož pri vsaki legiji), ki je ščitila pehoto na obeh krilih: Veg., Gell., Serv.; pozneje oddelek zaveznikov, poseb. zavezniško konjeništvo, ki je imelo nalogo ščititi krila rim. legij, ki pa se je pogosto tudi postavilo v prvo vrsto, konjeniška četa, eskadron (običajno 500 mož), in ko so zavezniki dobili rim. državljanstvo, sploh v rim. vojski služeče pomožne čete (konjeništvo in pehota), nav. imenovane alarii equites, alariae cohortes ali samo alarii (gl. ālārius): Ca. ap. Gell., Vell., Campanorum alam, quingentos fere equites, excedere acie iubet L., cum te Pompeius alae alteri praefecisset Ci.; za časa cesarjev tisti konjeniški oddelki, ki niso izrecno pripadali kaki legiji, nav. so bili sestavljeni iz tujcev (po 500, tudi do 1000 mož, od tod ala militaria): T., Suet. Včasih konjeniški oddelek ali konjeniška četa (500 ali 1000 mož) pri tujih narodih: Cu., alae sacrae Macedonum L., (Eumenes) praefuit etiam alterae equitum alae, quae Hetaerice appellabantur N., Tarchon instigat vocibus alas V.; pesn. alae = lovci na konjih, lovci, ki jezdijo: Sil. (II, 419), dum trepidant alae V.
b) arhit. alae stransko slopovje ob atriju in svetiščih: Vitr.

arma f (pl. -mi)

1. orožje:
armi automatiche avtomatsko orožje
armi da fuoco strelno orožje
armi atomiche atomsko orožje
armi nucleari jedrsko orožje
armi bianche hladno orožje
porto d'armi orožni list
presentare le armi pozdraviti z orožjem
passare per le armi postreliti, ustreliti
compagno d'arma soborec, bojni tovariš
fatto d'armi oborožen boj, spopad
piazza d'armi vojaški poligon
uomo d'armi vojaški strokovnjak
andare sotto le armi iti k vojakom
chiamare sotto le armi poklicati pod orožje

2. pren. orožje:
arma a doppio taglio dvorezni meč
affilare le armi pripraviti se na boj
prendere le armi pripraviti se na vojno
deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
levarsi in armi upreti se z orožjem
essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja

3. vojska:
armi mercenarie najemniška vojska

4. rod vojske:
l'arma azzurra letalstvo
l'arma di fanteria pehota
l'arma del genio inženirstvo
l'arma benemerita karabinjerji

auxiliārius 3 (auxilium) pomožen, (pri)pomočen: magis consiliarius amicus quam auxiliarius Pl.; occ.voj.: aux. cohors Ci. pomožna četa (zaveznikov idr.), aux. milites L. pomožne čete, aux. equites S. pomožni konjeniki, pomožna konjenica, aux. pedites Cu. pomožni pešci, pomožna pehota, militem non modo legionarium, sed ne auxiliarium quidem ullum quoquam misi Asin. Poll. in Ci. ep.

cardacēs -um, acc. -as, m (gr. κάρδακης) kardaki, bojeviti, stalna pehota pri Perzijcih; ti pešaki so morali služiti od 20. do 50. leta: N.

infanteríja (-e) f voj. glej pehota

konjeníca konjeníštvo cavalry; horse

lahka konjeníca, konjeníštvo light cavalry, light horse
konjeníca, konjeníštvo in pehota horse and foot
oddelek, eskadron konjeníce squadron

lituus -ī, gen. pl. (pesn.) tudi lituum, m (prim. stvnem. lith, lid ud, člen, pri rastl. kolence)

1. avgurska zavita palica, palica krivljenka (z njo so avgurji omejevali „templum“ za ptičjegledje): lituus iste vester, quod clarissumum est insigne auguratūs Ci., lituus, id est incurvum et leviter a summo inflexum bacillum Ci., dextra manu baculum sine nodo aduncum tenens, quem lituum appellaverunt L., ipse Quirinali lituo parvaque sedebat succinctus trabea V., lituo pulcher trabeaque Quirinus O.

2. palici krivljenki podobno glasno trobilo, zaviti rog, rožnica, s katero so v vojni dajali znamenja konjenici; pehota je imela ravno tubo: inde loci lituus sonitus effudit acutos Enn., bacillum (sc. augurum), quod ab eius litui, quo canitur, similitudine nomen invenit Ci., lituo tubae permixtus sonitus H., iam litui strepunt H., iam lituus pugnae signa daturus erat O., stridor lituum clangorque tubarum Lucan., lituum concentus Val. Fl., lituum tinnitus Sil. — Od tod meton.
a) pren. znamenje za kaj, k čemu: de lituis βοώπιδος Ci. ep. druge Junone, dajajoče znamenja za spor in vstajo (o Klodijevi sestri).
b) (o osebah) dajalec znamenja, povzročitelj, pobudnik: illum existimare Quintum fratrem lituum meae profectionis fuisse Ci. ep. da mi je dal znamenje (pobudo) za odhod, da je sprožil moj odhod.

marine¹ [mərí:n] pridevnik
morski, pomorski; ladijski, mornariški

marine affairs pomorstvo
ameriško Marine Corps mornariška pehota
marine court pomorsko sodišče
marine drive cesta ob morju
marine engineering gradnja ladijskih strojev
marine insurance pomorsko zavarovanje
marine stores trgovina s starimi ladijskimi predmeti
marine painter marinist, slikar morskih motivov

mornáriški naval, nautical; maritime

mornáriška akademija naval academy
mornáriški atašé Naval Attaché
mornáriški častnik naval officer, officer of the marine
mornáriški letalec Fleet Air Arm pilot, naval pilot
mornáriško letalstvo Fleet Air Arm, naval aviation
mornáriška bolnica navy hospital
mornáriška pehota marines pl, ZDA marine corps
mornáriški minister VB First Lord of the Admiralty, ZDA Secretary of the Navy
mornáriško ministrstvo VB Admiralty, ZDA Navy Department
mornáriška šola naval training school

mornáriški (-a -o) adj. di, della marina; marinaro; marinaresco:
mornariški častnik ufficiale di marina
voj. mornariška pehota marines
mornariški klobuk nordovest
voj. mornariški podčasnik nostromo, nocchiere

mornárski, mornáriški de marin, de marine, naval

mornariški častnik officier moški spol de marine
mornarska pehota infanterie ženski spol de marine
mornarska šola école ženski spol navale
mornarsko življenje vie ženski spol de marin
mornarsko modra barva couleur ženski spol bleu marine

motoriziran (-a, -o) motorisiert
vojska motorizirana pehota motorisierte Infanterie

municíjski de munitions

municijska komora soute ženski spol à munitions
municijsko skladišče dépôt moški spol de munitions
municijski voz (artilerija) caisson moški spol d'artillerie (à munitions), (pehota) fourgon moški spol (ali voiture ženski spol) à munitions

padálski parachutiste

padalske čete troupes ženski spol množine parachutées, parachutistes moški spol množine
padalska pehota infanterie ženski spol de l'air (ali parachutée)

parma¹ -ae, f (izpos. iz gal., prim. gr. πάρμη z enakim pomenom)

1. párma, majhen okrogel ščit, s katerim sta bili oboroženi konjenica in lahko oborožena pehota: Enn., N., Pr., veliti Romano parmam gladiumque habenti L., cum rotundis velites leves parmis Varr. ap. Non., se quisque in formam parmae equestris armabat S. ap. Non.; pesn. ščit sploh: Pr., Tib., Lucr. (s star. gen. parmaï); parmā inglorius albā V. (ker so le izkušeni vojaki smeli imeti na ščitih grbovna znamenja), emicuit parmam ferens V.; meton. tračanski borilec, Tračan = z majhnim okroglim ščitom oborožen gladiator (Thraex): Mart.

2. zaklopka, ventil v pihalniku: Aus.

phalanx (kasneje falanx) -angis, acc. sg. -a in -em, acc. pl. -as in -ēs, f (tuj. φάλαγξ)

1. bojna vrsta, bojna četa, bojni red, falánga (po Hom.: Τρώων ῥῆξε φάλαγγα): Tuscorum V., Agamemnoniae phalanges V., Argivae phalanges V. grška vojska.

2. atensko in spartansko hoplitsko čelo (udarni del vojske, ki so ga tvorili težkooboroženci), falánga: Chabrias phalangem loco vetuit cedere N.

3. poseb. makedonska falánga, makedonska, v podolgovatem štirikotniku s stisnjenimi vrstami v bojni red postavljena težko oborožena pehota, ki je bila sestavljena iz 12—16 vrst, v vsaki pa je bilo 50 mož; v raznih obdobjih je štela od 8 do 16.000 mož: L., Cu., Lamp., phalanx Macedonum N. = makedonska težko oborožena pehota; od tod

4. metaf. galska bojna vrsta, germanska bojna vrsta štirikotna galska in germanska bojna vrsta, v kateri so bojevniki tesno združili ščite: hostium phalangem perfringere C., Helvetii phalange factā successerunt C. v stisnjenih vrstah.

5. pren. gosta tolpa, gosta množica: terrigenae phalanges culparum Prud.

strijèlac -lca m (ijek.), strélac -lca m (ek.)
1. strelec: strelci zgod. ruska pehota od Ivana Groznega do Petra Velikega; voj. u strelce!
2. Strijelac astr. ozvezdje Strelec

turma -ae, f (sor. s turba)

1. túrma = konjeniški oddelek, oddelek konjenice, eskadrón (starejše škadron, švadron), desetina ale (āla) = 30 mož: Varr., Ci. ep., V., Hirt., Val. Max., Veg., Fest. idr., nihil sibi ex ista laude cohors (pehota), nihil turma (konjenica) decerpit Ci., equitum turmae L., H.

2. metaf. truma, množica, gruča, tolpa, krdelo, skupina, četa, roj, jata: feminea (Amazonk) O., immanis Titanum turba H., Satyrorum Plin., in turma inauratarum equestrium (sc. statuarum) Ci. ep., turma Gallica O. Izidinih svečenikov.