Franja

Zadetki iskanja

  • par1 moški spol (-a …)

    1. (dvojica) das Paar (tudi živalstvo, zoologija) (kraljevski Königspaar, zakonski Ehepaar, besed Wortpaar, delcev Teilchenpaar, ionov Ionenpaar, prijateljev Freundespaar, nog Beinpaar, plesni Tanzpaar, mladi - ženin in nevesta Brautpaar)
    par čevljev ein Paar Schuhe, ein Schuhpaar
    par uhanov ein Paar Ohrringe

    2. (vprega, dvojica) das Gespann
    par volov das Ochsengespann
    neenak par ein ungleiches Gespann
    ne imeti para figurativno einmalig sein, seinesgleichen suchen
    v parih paarweise
    živalstvo, zoologija zbiranje v pare die Paarbildung
    matematika množica parov die Paarmenge
  • pár (-a)

    A) m

    1. coppia:
    čeden par una bella coppia
    zakonski par i (due) coniugi, la coppia di sposi

    2. (skupina dveh enot) paio (pl. paia); binomio:
    par čevljev, nogavic, rokavic un paio di scarpe, di calze, di guanti
    žuželka s tremi pari nog un insetto con tre paia di zampe

    3. (dve istovrstni živali istega ali nasprotnega spola) coppia, paio:
    par konj, volov un paio di cavalli, di buoi
    knjiž. par volov un giogo di buoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pisatelj, športnik, ki mu ga ni para uno scrittore, uno sportivo senza pari
    fant, da mu ne najdeš para un bravo ragazzo; un giovanotto robusto, ben piantato
    fiz. ionski par coppia di ioni
    fiz. par sil coppia di forze
    šport. tekmovanje parov gara a coppie
    lingv. zveneči in nezveneči pari glasov coppie di suoni tonici e atoni
    voj. na pare preštej se! in fila per due!
    pren. to pa je drug par rokavic è un altro paio di maniche

    B) pár adv. pog. (nekaj, nekoliko) un paio (di); qualche; poco:
    spregovoriti par besed dire due parole
    za par ur me ne bo sarò assente qualche ora
  • par|a1 ženski spol (-e …) der Dampf, (izhlapnina) der Dunst
    para v pramenih Dampfschwaden množina
    -dampf (mokra [Naßdampf] Nassdampf, nasičena Sattdampf, odpadna Abdampf, pregreta Kochdampf, Heißdampf, suha Trockendampf, vodna Wasserdampf, žveplena Schwefeldampf)
    … pare Dampf-
    (dovod/odvod die Dampfleitung, oblak die Dampfwolke, razvijalec der Dampferzeuger, sušilnik der Dampftrockner)
    poln pare dampfig
    oddajati paro dampfen
    pod paro unter Dampf
    figurativno biti pod paro einen weghaben, einen sitzen haben
    delati s polno paro auf Hochtouren laufen/sein
    tehnika s paro mit Dampfkraft
    s polno paro mit Volldampf (tudi figurativno), delati: mit Hochdruck
    tehnika obdelava s paro die Dampfbehandlung
    ogrevan s paro dampfgeheizt
    agronomija in vrtnarstvo razkuževanje zemlje s paro die Erddämpfung
    medicina zdravljenje s paro die Dampfbehandlung, die Dampfkur
  • par|a3 ženski spol (-e …) drobiž: der Para
    ni vreden prebite pare (er) ist keinen [Schuß] Schuss Pulver wert, keine müde Mark wert
  • pára3 (hlapi) steam, vapour; (izparina) exhalation, fume, reek, evaporation

    s polno páro at full speed, at full steam; full out
    delam s polno páro I am working at high pressure
    mlin na páro steam mill
    delovati s polno páro to run full blast, to work full blast
    povečati pritisk páre to get up (ali to raise) steam
    spustiti páro to let off steam, to emit steam
    s polno páro naprej full speed (ali full steam) ahead
    ki ne prepušča, izpušča páre steam-tight
  • pára (stotinka dinarja) para moški spol ; centime moški spol

    prebite pare nima il n'a pas un centime (ali pas le sou, pas un sou vaillant, pas un liard, ni sou ni maille)
  • pára1 (-e) f vapore (tudi ekst.); esalazione:
    vodna para vapore acqueo
    ladja, vlak na paro nave, locomotiva a vapore
    jodove, kovinske, živosrebrne pare vapori di iodio, metallici, di mercurio
    pren. voziti na vso paro andare a tutto vapore, a tutta forza
    pog. biti pod paro essere brilli
    nasičena para vapore saturo
    nizkotlačna para vapore a bassa pressione
  • pára2 (denar) para m ; céntimo m , A centavo m

    prebite pare ne biti vreden no valer un céntimo
    prebite pare ne imeti no tener ni un céntimo; estar sin un cuarto, fam no tener blanca, estar sin blanca
  • píčiti (-im) | píkati (-am) perf., imperf. pungere, mordere (tudi ekst.); beccare:
    komarji so pikali le zanzare pungevano
    pren. le kaj ga je pičilo, da odhaja ma cosa lo ha preso che se ne va?
    pren. puška nese, kakor jo piči il fucile porta dove gli pare
    pren. če me bo pičilo, pridem se mi viene voglia, vengo
    kokoši pikajo zrnje le galline beccano il mangime
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
  • pláčati to pay

    pláčati v gotovini to pay cash (down), to pay ready money, (takoj) (žargon) to pay on the nail
    vnaprej pláčati to prepay, to pay in advance
    pláčati račun to settle (ali to balance, to square) an account, to pay one's score, to pay one's reckoning
    pláčati menico to honour a bill
    ne pláčati to leave unpaid
    pláčati v obrokih to pay by instalments, (v majhnih obrokih) to pay by driblets
    pláčati v naturalijah to pay in kind
    preveč (premalo) pláčati za delo to overpay (to underpay)
    predragó, mastno pláčati to pay through the nose
    pláčati previsoko ceno to pay a fancy (ali an exorbitant, an extortionate) price, to pay through the nose
    preveč pláčati za blago to be overcharged
    ogromno, debelo pláčati to pay a fantastic price
    plačati račun, stroške za druge (figurativno) to pay the piper
    takoj pláčati to pay cash on the spot, to pay spot cash, to pay cash on the nail
    pláčati ob prejemu to pay cash on delivery
    preveč sem plačal I was out of pocket, I was overcharged
    pláčati za nazaj to repay, to refund, to reimburse
    pláčati do zadnjega tolarja (pare) to pay to the last farthing
    pláčati stroške to pay (ali to defray) expenses
    pláčati pred rokom to anticipate payment
    pláčati globo to pay a fine
    pláčati upnikom to settle with one's creditors
    pláčati komu njegove usluge to reward someone for his services
    toliko ne morem pláčati I cannot afford it
    za to je treba pláčati carino (ni treba pláčati carine) this is dutiable (dutyfree)
    ne morem pláčati I am unable to pay, I am insolvent
    vedno sem ti točno plačeval I have always paid you on the nail
    plačal sem mu buteljko vina I treated him to a bottle of wine
    kdo bo plačal zapitek? who will stand treat?
    vsak od naju bo plačal zase we'll each pay his own share, we'll go dutch
    za uro sem plačal urarju 50 funtov I paid (ali I gave) the watchmaker fifty pounds for my watch
    zmago je plačal s svojim življenjem he paid with his own life for the victory
    dragó sem jim plačal za to they made me pay through the nose for it
    to mi boš plačal! (figurativno) I'll see you pay for this!, you shall smart for this!
    pláčati milo za drago to pay in kind, to repay tit for tat, to get one's own back, to have one's revenge (on), to get even (with)
    kdor muziko plačuje, tudi ukazuje (figurativno) who pays the piper calls the tune
    natakar, plačati, prosim! waiter, the bill, please!
  • poln2 [ou̯] (-a, -o) česa: voller (moke, kruha, listja, ljudi voller Mehl/Brot/Laub/Menschen); (napolnjen) gefüllt (mit); durchsetzt mit; -voll (humorja humorvoll, nemira unruhevoll, odrekanja entsagungsvoll, entbehrungsvoll, spominov erinnerungsvoll, zlih slutenj ahnungsvoll, domišljije phantasievoll), -erfüllt (bolečin schmerzerfüllt), -geladen (energije energiegeladen, problemov problemgeladen), -beladen (kompleksov komplexbeladen), -bedeckt (blata schlammbedeckt, verschlammt), -trächtig (nevarnosti gefahrenträchtig), -verseucht (morskih psov haiverseucht), -reich (odrekanj entbehrungsreich, ovir hindernisreich, razočaranj enttäuschungsreich, užitkov [genußreich] genussreich, napetosti spannungsreich, žil gefäßreich), -froh (upanja hoffnungsfroh); tudi deležniki, navadni pridevniki:
    poln brazgotin benarbt
    poln cvetja blumig
    poln čeri klipprig
    poln gubic runzlig, runzelig, verrunzelt
    poln lukenj löcherig
    poln marog striemig
    poln megle durchnebelt
    poln osata distelig
    poln pare dampfig
    poln pečk kernig
    poln perja federig
    poln plev spelzig
    poln prhljaja schuppig
    poln rakastih razsevkov verkrebst
    poln skrbi sorgevoll, mit Sorge erfüllt
    poln vrzeli lückenhaft
    poln zemlje erdig
    poln uši verlaust
    poln vijug verschnörkelt
    biti poln voller … sein, gefüllt mit … sein
    figurativno biti poln energije ein Energiebündel sein
    biti poln sokov les, rastlina: im Saft stehen
  • prebit1 (-a, -o) durchbrochen
    ne vreden prebite pare keinen [Schuß] Schuss Pulver wert, keine müde Mark wert
    | ➞ → prebiti1
  • prebít broken (in several places)

    prebíte pare ne, niti prebíte pare not a penny, not a brass farthing
    nimam prebíte pare I haven't got a brass farthing
  • prebít1 (-a -o) adj.

    1. sfondato, fracassato, perforato:
    pren. led je prebit il ghiaccio è rotto
    ne imeti prebite pare essere al verde, senza un soldo, senza il becco d'un quattrino
    ne biti vreden prebite pare non valere un'acca

    2. bastonato, picchiato

    3. (presnet) maledetto
  • razvijal|ec moški spol (-ca …) der Entwickler (barvni Farbentwickler)
    razvijalec pare der Dampferzeuger
  • sám1 (-a -o) adj.

    1. solo:
    biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

    2. solo, da solo, da sé:
    naredi sam fai da solo, fai da te
    misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
    sam od sebe spontaneamente

    3. stesso:
    tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

    4. (v zvezi s 'se') se stesso:
    oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
    norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

    5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
    sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
    govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
    sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
    sam po sebi razumljiv implicito
    obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
    sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
    PREGOVORI:
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso
  • sánjati (-am)

    A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
    ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
    sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
    vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota

    B) sánjati se (-a se) impers.
    sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
    sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
    se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
    o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea
  • sušilnik moški spol (-a …) der Trockner (bobnasti Trommeltrockner, pare Dampftrockner, za film Filmtrockner, za lase Haartrockner, za roke Händetrockner, vesni Hängetrockner, zračni Lufttrockner), naprava: das Trockengerät, der Trockenautomat; stojalo: das Trockengestell, der Trockenständer
  • ták1 (-a -o)

    A) adj.

    1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
    taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
    še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
    taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
    v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere

    2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
    bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
    hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
    taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto

    3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
    takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
    ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
    tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa

    4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
    naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così

    5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
    obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così

    6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
    naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato

    7. kot tak come tale:
    poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
    strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
    iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
    ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
    ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
    pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
    taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
    štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
    nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
    pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
    pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
    PREGOVORI:
    kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
    kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
    kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso

    B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
    njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
    pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
    športnik, da je malo takih un atleta come pochi
    dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
    prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
    take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
    polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
    kaj takega še ne! robe da matti!
    kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia?
  • ugájati (-am) imperf.

    1. piacere, garbare; pog. sfagiolare:
    doma se vedem, kakor mi ugaja a casa mia faccio quel che mi pare e piace

    2. (prijati) amare:
    tem rastlinam ugaja peščena zemlja queste piante amano la terra sabbiosa