Franja

pintado pisan, mnogobarven; pik; čast, prižast

el más pintado (fam) najpametnejši
papel pintado tapetni papir
eso viene (como) pintado to pride kot poklicano
no poder ver a uno ni pintado ne moči koga prenašati
que ni pintado lep, izvrsten, odličen
¡pintado! sveže pobarvano!

pinzata f pog. pik, pikanje (žuželk)

pique [pik] féminin kopje, sulica; masculin pik (pri kartah); féminin, vieilli prepir, kreg(anje); (familier)

lancer des piques à quelqu'un zbadati koga
as masculin, dame féminin de pique pikov as, pikova dama

piqûre [pikür] féminin ubod, pik, ugriz; médecine vbrizg, injekcija; figuré rana, poškodba, prešiv; (= piqûre de vers) črvina

piqûre d'abeille, de moustique, d'ortie čebelji, komarjev, koprivni pik
piqûre antitétanique injekcija proti tetanusu

pişcătúră -i f pik; zbodljaj

pizzico m (pl. -chi)

1. uščip:
dare un pizzico uščipniti

2. ščepec; ekst. zrno, malo:
non avere un pizzico di buon senso ne imeti niti zrna zdrave pameti

3. pik; ugriz

prick¹ [prik] samostalnik
zbodljaj, pik; bodica, trn
tehnično šilo, dolbilo
figurativno zbadanje (vesti), ostra bolečina
vulgarno penis

to kick against the pricks siliti z glavo skozi zid

punction [pʌ́ŋkšən] samostalnik
pik
medicina punkcija

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

puntura f

1. vbod; pik

2. med. punkcija, vbod, nabod

3. pog. injekcija, vbrizg

4. zbodljaj

5. pren. zbadanje, bodica, strupen namig

Schippe, die, (-, -n) lopata; Karten: pik; auf die Schippe nehmen imeti za norca, vleči za nos

Schippen, das, Karte: pik

spade [spéid]

1. samostalnik
lopata (za prekopavanje), orodje takšne oblike; vbod (urez) z lopato; (karte) pik (karta)
množina vse pikove karte (ene igre)
pogovorno črnec, nebelec

spades are trumps pik je adut
seven of spades pikova sedmica
to call a spade a spade figurativno reči bobu bob, imenovati s pravim imenom; jasno, nedvoumno, naravnost govoriti
to dig the first spade zasaditi prvo lopato, napraviti prvi vbod (urez) z lopato

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
prekopati z lopato, lopatiti; odstraniti slanino (mast) (s kita)

Stich, der, (-/e/s, -e) vbod; zbodljaj; Schmerz: zbadanje; von Insekten: pik; Kupferstich, Stahlstich: gravura; beim Kartenspiel: vzetek; Technik Metallurgie izpust, vtik; Baukunst, Architektur višina (oboka); figurativ nagnjenje; bei Farben: nadih (ein Stich ins Rote rdeč nadih); einen Stich haben Nahrungsmittel: cikati, biti ciknjen, Mensch: biti mahnjen; Stich halten mit držati korak z, iti v korak z; im Stich lassen pustiti na cedilu, Recht zapustiti brez pomoči; jemandem einen Stich versetzen/geben zbosti/zaboleti (koga)

sting¹ [stiŋ] samostalnik
zoologija & botanika želo, bodica; pik, ubod, zbod(ljaj), ugriz; huda, pekoča bolečina
figurativno grizenje, neprijeten občutek
figurativno spodbuda, pobuda; poanta, ostrina (epigrama); zamah
botanika koprivni laski
zoologija bodica; zob strupnik

the sting of hunger glodajoč glad
a jest with a sting in it šala (dovtip) s poanto
sting of conscience grizenje vesti
driven by the sting of jealousy spodboden od ljubosumnosti
to have a sting in the tail figurativno slabo se končati

špik moški spol (-a …) geografija das Horn, der Pik

ùbod m, ùbodac -oca m
1. vbod: ubod iglom
2. pik: ubod muhe
3. ekspr. rana: ubod uvrede

ùgriz m, ùgrizak -ska m
1. ugriz
2. pik: ugriz zmije

ùjed m
1. ugriz: -om bijesnog psa prenosi se bjesnoća
2. pik: ujed buhe, otrovne zmije

ȕpeka ž pik, brazgotina od pika: upeka poskoka