Franja

denotar [-ue-] označiti; pomeniti

denotare v. tr. (pres. denōto) označiti, označevati; kazati

denote [dinóut] prehodni glagol
označiti, označevati; pomeniti; (po)kazati

dénoter [denɔte] verbe transitif označiti, obeležiti; kazati, dati sklepati (quelque chose na kaj)

ce geste dénote une grande générosité ta gesta priča o veliki plemenitosti

dēnotō -āre -āvī -ātum

1. zaznamovati: Col., pedes venalium cretā Plin.

2. pren.
a) kaj s kakim razločevalnim znamenjem označiti (označevati), določiti (določati), jasno (po)kazati, opozoriti (opozarjati) na kaj: uno nuntio … cives Romanos … necandos … denotavit Ci., cum ei res similes occurrant, quas non habeat denotatas Ci. ki jih še po nobenem znaku ni razločil, haud dubie Icilios denotante senatu L. je … meril na … , denotantibus vobis ora ac metum singulorum T. ko ste (s pogledi nanje) opozarjali na obraze … , cum denotandis tot hominum palloribus sufficeret saevus ille vultus T. smrtno bledico na obrazih … povzročiti, cum neque pulvere facies aut signa denotari possent Vell. ni bilo mogoče natančno razločevati, simulacro Serapidis denotato Min. ko se je zaznal.
b) (o)sramotiti, (o)žigosati: aliquem omni probro Suet., turpia legata, quae denotandi magis legatarii gratiā scribuntur Dig., suis apertis criminibus denotari Icti. Od tod adj. pt. pf. dēnotātus 3 zasramovalen, sramotilen, žaljiv; v komp.: derisus quanto lascivior, tanto denotatior ad contumeliae morsum Tert.
c) imeti komu kaj očitati: pozni Icti., Tert.

design² [dizáin] prehodni glagol & neprehodni glagol
(na)risati; označiti; planirati, nameravati, naklepati; skleniti, sklepati, določiti, določati

to design for nameniti za

designar označiti; določiti

designate² [dézigneit] prehodni glagol (as)
označiti, označevati (to, for)
določiti, imenovati, nameniti; navesti

désigner [dezinje] verbe transitif označiti; določiti; pomeniti; (naprej) imenovati, izvoliti; pokazati (quelqu'un na koga)

se désigner odlikovati se, zbujati pozornost
désigner par un vote določiti z glasovanjem
désigner ses représentants izvoliti svoje zastopnike
vous êtes tout désigné pour faire ce travail vi ste kot izbrani (kot nalašč), da opravite to delo

distinguish [distíŋgwiš]

1. prehodni glagol (from)
razločiti, ločiti, razlikovati, označiti; odlikovati

2. neprehodni glagol
razlikovati, odlikovati se; delati razliko

to distinguish o.s. odlikovati se

diteggiare

A) v. tr. (pres. diteggio) glasba označiti, označevati prstni red

B) v. intr. glasba vaditi s prsti, delati prstne vaje

earmark² [íəma:k] prehodni glagol
zaznamovati, označiti, določiti, nameniti
figurativno pripogibati vogalčke v knjigi; žigosati

étiqueter [etikte] verbe transitif etiketirati (des marchandises blago), opremiti z etiketami, označiti; figuré uvrstiti (v neko skupino)

indicar [c/qu] označiti, prijaviti; oznaniti, objaviti, razglasiti

individualizzare v. tr. (pres. individualizzo)

1. določiti, določati; označiti, označevati

2. individualizirati; ločevati, jemati posamično; dajati osebni pečat

însemná însémn

I. vt. označiti

II. vi. pomeniti

īn-sīgniō -īre -īvī -ītum (īnsīgnis) znamenje napraviti, zaznamovati, narediti znamenje, označiti (označevati), (o)krasiti, odlikovati: Ambr., pueri insigniti Pl. ap. Fest., clipeum Io auro insignibat (gl. opombo) V. zlata Io je kot grb krasila ščit, agros tropaeis V., oratorem vestibus fucatis T. (Dial.) opozorljivo (pozornost vzbujajoče) nališpati, mulli insigniuntur barbā geminā inferiori labro Plin. se poznajo po … , nec insigniri razlikovati se, nec misceri omnibus Sen. ph.; metaf.: Postumius nullā notā est insignitus L. ni bil ožigosan z nobenim priimkom, eum annum dii morbis insignivere T. so naredili znamenito, so zaznamovali, finem belli insignivere T. so (prav očitno) označili, annus funeribus, calamitatibus insignitur T., Suet., notas initialis sapientiae vetus insignivit auctoritas Amm. V klas. lat. le pt. pf. īnsīgnītus 3, adv. -ē, večinoma kot adj. (adv.) zaznamovan, vtisnjen: tamquam insignitae notae veritatis Ci., imago Ci.; occ. izreden, neznanski, poseben, očiten, ne(za)slišan: homo insignite impudens Ci., insignite improbus Ci., insignitior ignominia L., i. infamia T., iniuriae Cat. ap. Gell., contumelia L., insignitius flagitium T., deformitate insignitus Petr., milia militum Enn. ap. Prisc. Subst. īnsīgnīta -ōrum, n modrice, otiski: Plin.

Opomba: Sinkop. impf. (večinoma iz metričnih razlogov) insignibat: V., Cl., insignibant: Stat., insignibar: Ap.

intituler [-le] verbe transitif nasloviti, dati naslov (quelque chose čemu); imenovati, označiti, zaznamovati; juridique opremiti (spis) z uvodom

il intitula son recueil de poésies ... svoji zbirki pesmi je dal naslov ...
s'intituler imeti naslov, dati si naslov, imenovati se
comment s'intitule le film? kakšen je naslov filma?
il s'intitule le duc de ... daje si naslov vojvoda ...ski

in-ūrō -ere -ūssī -ūstum

1. vžgati (vžigati), ožgati (ožigati), zažgati (zažigati): notas et nomina gentis inurunt (vitulis) V., picturas i. Plin. (o enkavstičnem slikarstvu), notae corporis, quae parvulo inustae erant Iust., foramen i. Col. (o svedru) neenako (iz)vrtati (kakor dela ogenj), vulnere sanguis inustus O. ožgana na rani strjena kri, loca inusta Lucr. požgani, truncus rogo inustus Aur., ferro candente calcaribus inustis Col., quidquid vitiosi est, inurere Col. odž(i)gati, ros inustus sole Plin. posušena, inurentes (žgoč) calcaria ad infima crura, usque dum rumpatur Varr., comas Q. kodrati; pren.: illa calamistris Ci., Suet. s svojo frizersko umetelnostjo nališpati, ne qua generi suo nota nefariae turpitudinis inuratur Ci., inexpiabili litterarum notā per summam oris contumeliam inustus (ožigosan) Val. Max.; subst. pt. pf. inūsta -ōrum, n opekline, opečeno mesto, ožgano mesto: Plin.

2. metaf.
a) ožigosati, zaznamovati, naznačiti, označiti (označevati): homo inustus verissimis maledictorum notis Ci., probitatis signa domesticis inusta notis Ci., inuri notā censoriae severitatis Ci., Trasymenum lacum dirā inustum (esse) memoriā Val. Max.
b) neizbrisno vtisniti, globoko vtisniti: inustum mentibus nefariis bonorum odium Ci., ignominiam, infamiam Ci., maculam genti L., alicui summam superbiae crudelitatisque famam L.; occ.: (kaj zlega) prizade(va)ti, zada(ja)ti, povzročiti (povzročati): mala (scelera, vulnera) rei publicae ab illo inusta Ci., alicui dolorem Ci. pekočo bolečino povzročiti, quas leges nobis inusturus fuerit Ci. ki nam jih je hotel vsiliti.

3. žgati, peči, ogre(va)ti, segre(va)ti, razgre(va)ti: sol inurens Cels., urinam testis candentibus Col., axis inustus solis equis Lucan., pars, quae curriculis solis inuritur Ap.

karaktèrisati -išēm, karakterizírati -ìzīrām karakterizirati, označiti