Franja

krvàvica ž
1. krvavica: jesti -e s kiselim kupusom
2. krvava oteklina, oteklina, ki krvavi
3. ekspr. krvavo zaslužen denar
4. bot. alkana, Alkanna tinctoria

lump¹ [lʌmp] samostalnik
gruda, kepa, kos; kup, gmota; bula, oteklina; kocka (sladkorja); plošča (ledena)
pogovorno neroda, butec, štor

all of (ali in) a lump vse naenkrat, vse skupaj
in the lump v celoti, na debelo, en gros
lump coal kosovec (premog)
lump sugar sladkor v kockah
lump sum okrogla vsota, pavšal
to have a lump in one's throat stiskati v grlu, iti na jok
he is a lump of selfishness je popoln sebičnež

mallō -ōnis, m (gr. μαλλός)

1. menda steblo: ceparum Veg.

2. oteklina na živalskem kolenu: Veg.

nàbujica ž otok, oteklina, nabuhlina

nàteklina ž, nateklìna ž med. nateklina, oteklina

nateknúće s med. otok, oteklina, nateklina

node [nóud] samostalnik
vozel
figurativno zaplet
botanika grča, kolence
medicina bula, oteklina, živčna vozlina
fizika točka najmanjše vibracije
astronomija & matematika sečišče

singer's node vozlič v glasilkah

nōdus -ī, m

1. vozel: conectere nodum Ci. poet., conexis nodis O., nexa bracchia nodis O., nodosque manu diducit O., necte tribus nodis ternos colores V., nodos … rupit V., manibus tendit divellere nodos V., artissimo nodo vinciri (naspr. levi nodo contineri) Plin., n. Herculis Plin., Macr. ali n. Herculaneus Sen. ph. težko razvezljiv vozel, ki ga je menda iznašel Herkul, n. Gordius Amm. (gl. Gordium); occ.: saeva sedens super arma et centum vinctus aenis pos tergum nodis fremet horridus ore cruento V. s sto sponami, s sto okovi, n. leti V. zanka (za obešanje), Cacum … corripit in nodum complexus V. oklenil se ga je z rokami in ga tako zavezal kakor z vozlom, segnesque nodum solvere Gratiae H. zaplet.

2. meton. kar se zveže v vozel, zavozla
a) pass: venatrix dederatque comam diffundere ventis, nuda genu nodoque sinus collecta fluentis V., n. anni Lucr. ravnikov (ekvatorjev) pas.
b) lasnica rim. dam, zvitek, svitek, svaljek, žmula (las): sic erat ornatis Laudamia comis; exiguum summa nodum sibi fronte relinqui, ut pateant aures O.; kot germanska noša: insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T., quae crine vicit Baetici gregis vellus Rhenique nodos Mart.
c) vez, trak: impulsa levi torquetur lancea nodo Sil.

3. metaf.
a) kolence (na človeškem in živalskem telesu), člen, sklep: (sc. alces) crura sine nodis articulisque habent C., nodosque corporum, qui vocantur articuli … ligantes Plin., articulorum nodis iungi Plin.
b) n. linguae podjezična vez: nodum linguae rumpere Gell., nodos linguae solvere Iust.
c) α) grča, hrga v lesu in pri rastlinah: Vitr., Cels., Col., Plin., Cl., stipes gravidus nodis V., baculum sine nodo aduncum tenens L.; od tod pesn. Herkulov grčavi kij, Herkulova grčasta gorjača: „Hic nodus“, inquit, „nulla quem cepit manus, me cum per ignes flagret“ Sen. tr.; preg.: in scirpo nodum quaerere v situ (sc. ki nima grč) iskati grče = najti težave tam, kjer jih ni: Fest., in scirpo nodum quaeris Pl., nodum in scirpo quaeris Ter., quaerunt in scirpo, soliti quod dicere, nodum Enn. ap. Fest. β) (drevesno) oko, popek: angustus in ipso fit nodo sinus V.
d) α) trdnina = trdi del česa: ignis … exsolvit glaciem nodosque relaxat Lucr., esse nodum quendam materiae Plin., baroptenus sive baripe, nigra sanguineis et albis nodis, adalligata proicitur veluti portentosa Plin. β) zatrd(l)ina na človeškem telesu = oteklina, grča, hrga: articulorum nodi, nervorum nodi Plin.
e) kot astr. t. t. Vozel, zvezda v ozvezdju Rib: Ci. (Arat.).

4. pren.
a) vez, zveza, povezava: amabilissimus nodus amicitiae Ci., his igitur versibus quasi nodi apparent continuationis, quos in ambitu coniungimus Ci. vozlišča, nodo quodam violentae necessitatis astrictus Amm.; occ. spona, vez, zanka, obveza, dolžnost: religionum animum nodis exsolvere Lucr., Veneris perrumpere nodos Lucr., imposuit nodos cui Venus ipsa suos O., plures imponere nodos O. več zaveznih priseg.
b) vozel (prim. sl. reklo: „reč ima vozel“) = spotikljáj (spotíkljaj), zadržek, zapreka, ovira, težava, napaka, zaplet: Prud., incidere in difficilem nodum Ci. ep. težko nalogo (rešitev težke naloge) imeti pred sabo, dum hic nodus expediatur Ci. ep. dokler ni ta vozel razpleten = dokler ni ta težava (raz)rešena (odstranjena), maximus in re publica nodus, inopia rei pecuniariae Ci. ep., exsolvere nodum huius erroris L. rešiti (po negotovosti zapleteni) vozel = narediti konec negotovosti, iuris nodos et legum aenigmata solvere Iuv.; meton. (o osebah): primus Abantem … interimit, pugnae nodumque moramque V. oviralca in zavlačevalca bitke (= zmage), nodus et mora publicae securitatis Fl.; occ. dramatični zaplet: nec deus intersit, nisi dignus vindice nodus inciderit H.

Ödem, das, (-s, -e) Medizin edem, oteklina

œdème [edɛm] masculin (vodenična) oteklina (v tkivu), edem

avoir un œdème du poumon imeti (vodenično) oteklino na pljučih

offa -ae, f

1. grižljaj, zalogaj: Varr., Plin.; preg.: inter os et offam Ca. ap. Gell. preden se zalogaj da v usta; occ. iz moke narejen zalogaj idr., kroglica, svaljek, cmok, cmoček: pultis Ci., panis Col., Cerbero melle soporatum … offum obicere V.

2. metaf.
a) vsak kos mesa: porcina Pl., penita Arn., Tert. kos repine.
b) kroglica, grudica, kepica: gummi in offas convultum Plin.; od tod tudi = oteklina: Iuv.
c) gruda, kepa, brezoblična masa, ponaredek, nestvor, spaka: leporis Plin., o negodnikih (spačkih): Iuv.; pren.: carminis Pers. pesemski nestvor.

ȍtōk m, mn. ȍtōci ȍtōkā oteklina, otok

otòk -bka m otok, oteklina

pānus² -ī, m (prim. lat. pānīcum)

1. neka oteklina, menda otekle žleze ali otekla moda: Afr. fr., Nov., Plin., Cels., Marc., Non. — Soobl. pāna -ae, f: Plin. iun., Plin. Val.

2. šop prosa: Plin.

protuberance [prətjú:bərəns] samostalnik
štrlina, izbočina, oteklina, grba, bula, izrastek
astronomija protuberanca

protuberancia ženski spol izrastek, vzboklina, štrlina, oteklina

puff¹ [pʌf] samostalnik
dihljaj, dih; pihljaj, sunek vetra; izpuh (dima), puh, izpuhnjen dim; krhko pecivo; pudrana blazinica (tudi powder-puff)
pretirana reklama, hvalisanje; izbočina, oteklina, naborek

rigonfiamento m otekanje; oteklina

rigonfiatura f otekanje; oteklina

rigonfio

A) agg. (m pl. -fi) otekel

B) m (pl. -fi) oteklina