Franja

prevedeá prevăd vt.

1. predvidevati, predvideti

2. preskrbeti, oskrbovati, oskrbeti

provvedere^*

A) v. intr. (pres. provvedo)

1. poskrbeti (za)

2. ukreniti, ukrepati

B) v. tr.

1. priskrbeti

2. (rifornire) oskrbeti, oskrbovati:
provvedere di vettovaglie l'esercito oskrbeti vojsko z živežem

C) ➞ provvedersi v. rifl. (pres. mi provvedo) priskrbeti si:
provvedersi del passaporto priskrbeti si potni list

purvey [pə:véi]

1. prehodni glagol
oskrbeti, oskrbovati, nabavljati, zalagati (for koga; zlasti s hrano)

2. neprehodni glagol
preskrbeti si, zalagati se

ravitailler [-taje] verbe transitif oskrbovati (z živili, s strelivom)

ravitailler une ville en viande, en carburant oskrbovati mesto z mesom, z gorivom
ravitailler un avion en vol oskrbovati letalo med poletom
se ravitailler en essence oskrbeti se z bencinom
se ravitailler oskrbovati se (z živili), familier okrepčati se
les coureurs cyclistes se ravitaillent à l'étape kolesarski dirkači se okrepčajo na etapi

réditi rêdīm
I.
1. urejevati, postavljati v vrste: rediti vojsku
2. urejevati, česati: rediti kosu
3. obdelovati: rediti zemlju
4. oskrbovati: rediti djecu
5. pripravljati: rediti kolače po tanjirima; rediti meso od zaklanog praseta; rediti lan, konoplju
6. voditi: zakon ritma po Spenseru redi sve naše pokrete
7. iti naokrog: pa mi tade naokolo redi, sa svakim se u lice poljubi
8. ordinirati, posvečevati: rediti svećenika, sveštenika
II. rediti se ordinirati se, posvečevati se, gl. tudi rijediti

regō -ere, rēxī, rēctum (prim. skr. ŕ̥jyati, r̥ñjati izteza (razteza) se, gr. ὀρέγω in ὀρέγνυμι iztegujem, iztezam, raztezam, osk. Regatureí = Rectori, got. ufrakjan iztegovati (v višino), stvnem. recchen = nem. recken, skr. r̥júḥ raven, prav, gr. ὀρεκτός = lat. rēctus = got. raihts = stvnem. reht = nem. recht)

1. ravnati, uravnati (uravnavati), voditi, usmeriti (usmerjati), peljati, vladati: tela per auras V., naves velis C., ratem in undis V., clavum O. krmilo, currum et equos V., iter lino duce Pr., caeca vestigia filo V.; metaf. napotiti (napotováti) koga na (pravo) pot (smer), (po)kazati komu (pravo) pot (smer), usmeriti (usmerjati) koga na (pravo) pot, v (pravo) smer: errantem regere C., te regere possum Ci., aliquem regere H. poučiti, studia vestra suis consiliis Ci., motum mundi, iuvenem Ci., domesticam disciplinam Suet. držati (ohranjati) red, upravljati po hiši (doma); occ. zakliniti, zakoličiti (zakoličevati), obtakniti (obtikati), potegniti (potegovati, vleči) mejo: fines Ci., Icti., terminos regni Cu.

2. vladati (komu, nad kom), imeti oblast nad kom, čim, skrbeti za koga, kaj, oskrbovati, upravljati, ravnati: Cu. idr., cuius nutu caelum, terra, maria reguntur Ci., solus regit rem publicam Ci., mortales turbas aequo imperio regit H., classem imperio praesens regebat Plin. iun. je osebno poveljeval; abs.: regente eo T.; metaf.: regere suorum libidines Ci., omnes animi partes Ci.; pesn.: imperium Dido regit V. vlada, je vladarica, dum spiritus hos regit artus V.; pt. pr. subst. regēns -entis, m vladar, knez, regent; v odvisnih sklonih: clementia regentis Sen. ph., obsequium regentis T. (Dialogus) vladarju. — Od tod adj. pt. pf. rēctus 3

1. raven, prem, naravnost (idoč, usmerjen), v isti smeri (idoč), v isto smer (usmerjen), ravnočrten, premočrten (naspr. curvus, flexus, inclinatus idr.): Kom., H., Cels. idr., saxa rectis lineis suos ordines servant C., recto itinere C., L., rectā viā ire Kom., L. po ravni poti, naravnost, rectā regione V. naravnost, recto litore V. naravnost ob obali, recto flumine V. ravno (naravnost) ob bregu, pedes recti V. ravno naprej obrnjene V., in rectum O. naravnost naprej, ravno, rectis oculis aliquid intueri Ci. naravnost, mirno, z uprtimi (zazrtimi, nepremičnimi) očmi (z nepremičnim, uprtim pogledom) kaj gledati; tako tudi (pesn.) recta acies (oči) O.; toda: recta acies L. ravna (ravnočrtna, premočrtna) bojna vrsta; cui rectior est coma Sen. ph. ne (tako) kodrasti (naspr. crispula); occ. pokončen, navpičen, pravokoten, zravnan, „prostopaden“: rectae prope rupes L., talus rectus adsistit Ci., rectus incedit Cels. pokončen, zravnan, puella H. ravno zrasla, vitka, vitke rasti; tako tudi homines recti Cat. ali senectus recta Iuv. ali servitia rectiora Suet., tunica Plin. ali vestis recta Isid. po stari šegi z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami) tkana tunika (obleka); isto tudi subst. pl. f. rectae Fest.; od tod gram. t.t. casus rectus (gr. πτῶσις ὀρϑή) nesklanjan, premi sklon = imenovalnik (naspr. casūs obliqui): Varr., Q. idr. slovničarji; animus dubiis temporibus rectus H. neomahljiv, neomajen, quo vobis mentes rectae quae stare solebant antehac dementes sese flexere viai Enn. stati pokončno, ne omahovati, recta nomina H. zanesljivi dolžniki, varni (trdni) postavki dolga.

2. metaf.
a) pravi, pravilen, spodoben, dostojen, pristojen, stvari primeren, ustrezen, pravilen, brez napake (hibe, pomanjkljivosti) (naspr. pravus, vitiosus): recta sententia Ci., quid rectum pravumve sit, iudicare Ci., rectissima studia Ci., rectum et iustum proelium L., rectus iudex Q. ali auditor Plin. iun. dobro izobražen, izobražen tako, kot je treba, figura recta Pr., cena recta in subst. recta -ae, f: Suet., Mart. (navadno, običajno,) redno kosilo (naspr. sportula), iudicium rectum Sen. ph.; prim.: beatus iudicii rectus Sen. ph. kdor zdravo sodi, consilia recta Ter., quae sint in artibus … recta ac prava Ci., domus recta est Suet. brez madeža, neomadeževana.
b) α) enostaven, preprost, naraven: quae sint recta et simplicia laudantur Ci., recti commentarii Caesaris C., oratio recta an ordine permutato Q., orator rectus et sanus Plin. iun. β) preprost, tudi odkrit, odkritosrčen: recta et vera loquere Pl.
c) nrav(stv)en, moralen, pravičen, pošten, vrl, hvalevreden, pravi, dosleden, nepristranski (naspr. pravus, perversus): lex est recta ratio Ci., recta consilia L., natura H. zdrava, čila, curvo dignoscere rectum H. razločiti (razločevati) pravo od izkrivljenega = ukvarjati se z nravoslovjem (etiko), id optimum, quod rectissimum Ci., nihil rectum putabant, nisi … H., rectissimum facinus Ci., rectā atque honestā ratione defendere Ci., Caesar firmus et rectus Ci., vir, iudex rectus Plin. iun., praetor rectissimus Ci.; subst. n. (= gr. ὀρϑόν, naspr. pravum) dobro, dobrost, pravo, pravost, čednost, krepost, vrlina: ante oculos rectum stat O. pravo, pravica, fidum rectumque colebant O., mens conscia recti V., O. duh, zavedajoč se kreposti = dobra (mirna) vest; od tod rectum est spodobi se, pristoji: negat fuisse rectum me eam causam attingere Ci. — Od tod

I. adv. rēctē

1. ravno, naravnost, v svojo smer: (sc. atomi) suo nutu recte feruntur Ci.

2. pokončno, zravnano: satyri cum quadrupedes tum recte currentes humanā effigie Plin., ubi recte steterint (sc. vineae) Plin.

3. metaf.
a) prav, dobro, primerno, spodobno, kakor se spodobi, kakor je prav, pravilno, po pravilu (pravilih), po predpisu (predpisih), v skladu s pravili (predpisi): Pl., L., S. idr., seu recte, seu perperam fecerunt Ci., recte factum C. dobro delo, rectius rectissime factum Ci., recte atque ordine facere Ci. pametno in redno, recte scribere H. po pravilih umetnosti, tabernaculum recte (po predpisu) captum Ci.
b) po vsej pravici, z vso pravico: recte licet vendere Ci.
c) dobro, brez nevarnosti, nenevarno, ugodno, srečno: recte vivere, valere, apud te recte est Ci., iis suam salutem recte committere C., alicui recte litteras dare Ci., recte bellum gerere L., procedere recte qui moechos non voltis H., recte peperit Ter., recte vendere Pl.
d) elipt. tako je prav!, dobro!, izvrstno!: Ter.; kadar se vljudno izogibamo odgovoru ali ga odklanjamo = benigne = gr. καλῶς, καλῶς (κάλλιστα) ἔχει že dobro!, že prav!, hvala lepa!: Ter., unde incedis? quid festinas, gnate mi? (Odgovor:) Recte, pater Pl.
e) (glede na stopnjo) dobro, prav, pošteno, zelo: locus recte ferax Cat., recte alligare Ca., ambulare Ci. dobro jo ubirati, Ci. —

II. adv. abl. rēctā (sc. viā, prim. quā) naravnost, ravno, po ravni poti, brez ovinkov: Enn. fr., Kom. idr., sibi rectā iter esse Romam Ci., perge rectā in exsilium Ci.

rifornire

A) v. tr. (pres. rifornisco) založiti, zalagati, oskrbeti, oskrbovati:
rifornire qcn. di qcs. oskrbeti koga s čim

B) ➞ rifornirsi v. rifl. (pres. mi rifornisco) založiti, zalagati se (s, z); oskrbeti, oskrbovati se (s, z)

rigovernare v. tr. (pres. rigovērno)

1. pospraviti, pomivati (posodo):
rigovernare i piatti pomiti posodo

2. oskrbeti, oskrbovati (živino)

settle² [setl]

1. prehodni glagol
naseliti (koga), nastaniti, kolonizirati, stacionirati, namestiti; urediti; poravnati, plačati; pomiriti (koga); prepričati z argumenti; utišati; likvidirati (koga), ubiti; oskrbeti, oskrbovati; spraviti v red, urediti, izgladiti, poravnati (prepir); rešiti (vprašanje), razpršiti (sumničenja), urediti zadeve (zlasti pred smrtjo), prenesti, prepisati (to, on, upon na)
določiti (dediče), voliti; dogovoriti se (o čem), določiti; utrditi (cesto); prenesti, prepisati (on na)
(refleksivno) posvetiti se; predati se

2. neprehodni glagol
naseliti se (in America v Ameriki)
nastaniti se, ustanoviti si lasten dom, sesti (to k)
umiriti se, zbati se, ustaliti se (vreme); usesti se, potoniti; spustiti se (on na)
razbistriti se, očistiti se; odločiti se (upon za)
dogovoriti se, sporazumeti se, obračunati (with z)
pripravljati se (for za, na)

to settle the agitation pomiriti razburjenje
to settle an annuity on s.o. določiti komu rento (penzijo)
to settle the bill poravnati, plačati račun
will you settle for me? boš plačal zame?
to settle with one's creditors poravnati se z upniki
to settle a dispute poravnati spor
to settle s.o.'s doubts razpršiti komu dvome
it is as good as settled to je toliko kot dogovorjeno
we settled the old lady in her armchair posadili, namestili smo staro gospo v njen naslanjač
to settle one's mind pomiriti se; odločiti se
things will soon settle into order stvari se bodo kmalu uredile
to be settled in a place biti nastanjen, bivati v nekem kraju
to settle a price dogovoriti se o ceni, določiti ceno
that settles the question, that settles it s tem je stvar urejena, opravljena
he settled all his property on his children vse svoje premoženje je volil otrokom
they settled on selling odločili so se za prodajo
the weather is not settled yet vreme še ni ustaljeno
to settle accounts with s.o. (zlasti; figurativno ) obračunati s kom

snabdijèvati snàbdijevām (ijek.), snabdévati snàbdevām (se) (ek.) oskrbovati (se), preskrbovati (se)

supply² [səplái] prehodni glagol
dobaviti, dobavljati, preskrbeti, oskrbovati, dovažati; nadomestiti, dopolnjevati; odpomoči, odpraviti (nedostatek); zadovoljiti (povpraševanje)
ekonomija doplačati; zastopati, nadomestovati, suplirati (koga)
neprehodni glagol
vskočiti kot namestnik ali zastopnik, suplirati

to supply an army oskrbovati vojsko
to supply a deficiency priskrbeti, kar manjka; kriti primanjkljaj
to supply electricity to town oskrbovati mesto z elektriko
to supply a long-felt need zadovoljiti dolgo časa občuteno potrebo
to supply a loss nadomestiti izgubo
to supply missing words dopolniti manjkajoče besede
the cow supplies us with milk krava nas oskrbuje z mlekom
to supply the place of zamenjati (koga) na njegovem položaju
to supply a want zadovoljiti potrebo, odpraviti pomanjkljivost

supporter¹ [süpɔrte] verbe transitif nositi, podpirati, (trdno) držati; figuré prenašati, prenesti, vzdržati, trpeti (kaj), dopuščati, tolerirati; militaire oskrbovati

supporter des frais nositi, kriti stroške
supporter une responsabilité imeti, prevzeti odgovornost
ces colonnes supportent l'édifice ti stebri podpirajo, nosijo stavbo
je supporte difficilement le froid težko prenašam mraz
personne ne peut supporler cet homme nihče ne more trpeti tega človeka
supporter un malheur prenašati nesrečo
supporter des injures prenašati, dopustiti, tolerirati žalitve, žaljivke
il ne supporte pas qu'on le taquine on ne trpi, ne prenese, da bi mu kdo nagajal

sustain [səstéin] prehodni glagol
vzdrževati, oskrbovati, hraniti, preživljati; podpirati; podkrepiti; braniti; prenašati, nositi, prenesti, vzdržati, vztrajati, ne popuščati, ne prenehati; (pre)trpeti, utrpeti, prenesti (izgubo)
glasba obdržati (noto)
pravno odločiti v korist

to sustain an army oskrbovati vojsko
to sustain an attack vzdržati napad
to sustain conversation vzdrževati pogovor
to sustain comparison with dati se primerjati z
sustained efforts vztrajni napori
to sustain a family vzdrževati družino
sustaining food močna hrana
to sustain heavy losses imeti težke izgube
to sustain an injury biti ranjen
to sustain a theory podkrepiti, podpirati neko teorijo

undertake^* [ʌndətéik]

1. prehodni glagol
lotiti se, poprijeti se, podvzeti, prevzeti; poskusiti (kaj); baviti se, ukvarjati se; upati se; obvezati se, jamčiti (that da)
zavzeti se za (koga); oskrbovati (koga)

2. neprehodni glagol
obvezati se, prevzeti obvezo
zastarelo jamčiti (for za)
pogovorno opravljati poklic pogrebnika

nobody will undertake this job nihče se ne bo lotil tega dela
to undertake a journey podati se na potovanje
to undertake a heavy responsibility prevzeti težko odgovornost
to undertake a risk tvegati, riskirati
to undertake a task prevzeti nalogo
I undertake for his good behaviour jamčim za njegovo dobro vedenje
I undertake to restore the child to his mother obvezujem se, da bom otroka vrnil materi
I undertake that she was really there jamčim, da je ona res bila tam

verpflegen oskrbovati

verproviantieren oskrbovati, oskrbeti

versorgen oskrbovati, oskrbeti (mit z), skrbeti za, Kranke: negovati; (für den Lebensunterhalt sorgen) preživljati

vīlicō¹ (slabše vīllicō) -āre (vīlicus)

1. biti pristávnik (oskrbnik pristave), biti oskrbnik, „pristavnikovati“, „oskrbnikovati“, oskrbovati (skrbeti za) gospodarstvo: in ea (sc. re publica) quodam modo vilicare Ci., senatu illis (zanje) vilicante Plin.

2. trans. oskrbovati, upravljati, skrbeti za kaj: servus, qui possessionem illam vilicabat Ap. — Kot dep. vīlicor -ārī

1. oskrbovati, upravljati kako pristavo (podeželsko posestvo): Afr. ap. Non., longe ab urbe vilicari Pomp. ap. Non.

2. (pre)bivati, živeti na kmetih: Aus., hic vilicor ante urbem Turpilius ap. Non.

warten² vzdrževati, oskrbovati; negovati

вооружать, вооружить oboroževati, oborožiti; oskrbovati, oskrbeti;
против кого (pren.) (na)hujskati, (na)ščuvati