-
звонарь m zvonar; (pren.), (vulg.) blebetač, opravljivec
-
сплетник m opravljivec, čenča
-
Klatschmaul, das, opravljivec/opravljivka
-
tr̀čilaža m, ž ekspr. lažniv gobec, opravljivec -vka
-
boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač
boca de escorpión opravljivec
boca de espuerta velika, široka usta
boca de fuego puška, strelno orožje
noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
boca de oro izvrsten govornik
boca de riego hidrant; vodovodna pipa
a boca ustno
a boca de invierno ob nastopu zime
a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
boca a boca med štirimi očmi, ustno
boca abajo na trebuhu (ležeč)
boca arriba na hrbtu (ležeč)
de boca en boca od ust do ust, javno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡de boca! prazne besede!
¡punto en boca! tiho!
callar la boca molčati
no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
no decir esta boca es mía nobene besede reči
estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
hacer boca zbuditi apetit
la boca se le hace agua sline se mu pocede
írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
mentir con toda la boca v obraz lagati
poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
su boca es medida vaša želja je zame ukaz
tener buena boca imeti dober okus (vino)
torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči
-
corredor moški spol (dober) tekač; dirkač; mešetar, posrednik, agent, senzal; koridor, hodnik; (dolg) balkon
corredor de bolsa borzni senzal
corredor jurado zapriseženi senzal
corredor de oreja prišepetovalec; opravljivec; zvodnik
corredor de seguros zavarovalni agent
-
escorpión moški spol škorpijon
lengua de escorpión (fig) opravljivec
-
fōrbici f pl.
1. škarje:
forbici da sarto, da parrucchiere krojaške, frizerske škarje
avere una lingua tagliente come le forbici pren. biti hud opravljivec, imeti hudoben jezik
usare, adoperare le forbici, dare un colpo di forbici pren. rezati, krajšati (članek, film ipd.)
le forbici della censura pren. cenzurne škarje
le forbici dei prezzi agricoli e industriali škarje poljedelskih in industrijskih proizvodov
2. zool. pog. klešče (pri rakih ipd.)
-
forno m
1. peč; pečica:
levare il dolce dal forno vzeti pecivo iz pečice
pollo al forno pečen piščanec
avere una lingua che spazzerebbe un forno biti hud opravljivec, imeti dolg jezik
2. tehn. peč:
forno fusorio talilna peč
alto forno visoka peč, plavž
forno crematorio krematorij
3. pl. med. termoterapija:
fare i forni biti na termoterapiji
4. pren. peč:
d'estate la città è un forno v mestu je poleti kot v peči
5. pren. šalj. žrelo, široko odprta usta:
chiudi quel forno! zapri vendar to žrelo!
6. gled. žarg. prazna dvorana:
fare forno igrati pred prazno dvorano
-
infērno m
1. relig., mitol. spodnji svet, podzemlje, kraljestvo mrtvih
2. relig. pekel:
caldo d'inferno pren. peklenska vročina
diavolo dell'inferno pren. zlobnež
lingua d'inferno pren. hudobnež, opravljivec
tizzone d'inferno pren. lopov, zdrahar
soffrire le pene dell'inferno pren. prestajati peklenske muke
mandare qcn. all'inferno pren. koga poslati k vragu
va all'inferno! pojdi k vragu!
3. pren. pekel, peklenska muka:
vivere insieme era divenuto un vero inferno skupno življenje je postalo pravi pekel
4. bot.
fico d'inferno (ricino) ricinus (Ricinus communis)
PREGOVORI: la via dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni
-
lengua ženski spol jezik; obvestilo, vest, sporočilo; tolmač; kembelj
lengua bifida razcepljen jezik
lengua de buey (rast) volovski j., gladovnik
lengua de escorpión, lengua mala, lengua viperina opravljivec, obrekljivec
lengua de estropajo jecljavec
lengua madre prajezik
lengua materna, lengua nativa materin j.
lengua muerta (viva) mrtev (živ) j.
lengua cargada, lengua blanca (med) obložen j.
lengua de tierra zemeljski j.
lengua vulgar ljudski j.
lenguas peninsulares iberski jeziki
andar (ir) en lenguas v jezike (v zobe) priti
largo de lengua drzen, nesramen
media lengua jecljavec
con la lengua de un palmo z velikim naporom
buscar la lengua (a) iskati prepira (z)
desatar la lengua (a) komu jezik razvezati
se le va la lengua jezik se mu je razvezal
morderse la lengua v jezik se ugrizniti
perder la lengua onemeti
sacar la lengua (a) komu jezik pokazati; zasramovati koga
sacar la lengua a paseo metati bob ob steno; nespodobno govoriti
tener la lengua gorda pijan biti
tener mucha lengua rad in mnogo govoriti
no tener pelos en la lengua zgovoren biti, pogumno govoriti
lo tengo en (la punta de) la lengua imam na jeziku
tomar lengua(s) poizvedovati
hacerse lenguas (de) koga čezmerno hvaliti
traer (llevar) en lenguas a uno obrekovati koga, v slab glas koga spraviti
quien lengua ha, a Roma va vprašanje nič ne stane
-
malhablado obrekljiv, opravljiv
malhablado m obrekljivec, opravljivec
-
βάσκανος, ὁ (βάζω) obrekljiv, opravljiv, zavidljiv, zavisten; ὁ βάσκανος opravljivec, obrekovavec.
-
ἰαμβειο-γράφος 2 (γράφω) pisatelj jambov, psovač, opravljivec, obrekovalec.
-
λοίδορος, ὁ [Et. lat. ludo, ere; lūdus iz loidos] psovač, psovalec, obrekovalec, opravljivec.
-
στόμ-αργος 2 (ἀργός) poet. blebetav, jezičen, opravljiv, obrekljiv; opravljivec.
-
ψιθυριστής, οῦ, ὁ opravljivec, podpihovalec, obrekovalec NT.