Franja

надувать, надуть napihovati, napihniti; slepariti, opehariti;
н. уши natrobiti polna ušesa;
н. губы napenjati šobo;
надуло снегу nametlo je snega;

обделять, обделить pri delitvi prikrajš(ev)ati, opehariti; (lj.) obdarovati, obdariti

dēruncinō -āre -āvī -ātum ostružiti; pren. šalj. = opehariti, ogoljufati: Pl.

frustrer [früstre] verbe transitif prikrajšati (quelqu'un de quelque chose koga za kaj), pripraviti ob kaj, opehariti za kaj

frustrer un héritier de sa part opehariti dediča za njegov delež
il a été frustré du profit de son travail bil je prikrajšan, opeharjen pri dobičku svojega dela
frustrer quelqu'un dans quelque chose razočarati koga v čem
il a frustré l'espérance de ses parents razočaral je starše v njihovih pričakovanjih, upih

juggle² [džʌgl]

1. neprehodni glagol
žonglirati, glumiti; poigravati se (with s, z)
goljufati, izkrivljati (resnico)

2. prehodni glagol
goljufati, slepiti, varati, prevariti, nasankati koga, opehariti koga (out of za)
speljati koga (into v)

to juggle the accounts ponarediti račune

pot² [pɔt]

1. prehodni glagol
vložiti (sadje), dati v lonec, kuhati v sopari, dušiti; posaditi lončnice; ustreliti z bližine (samo za hrano); pograbiti
pogovorno doseči kaj; opehariti koga

2. neprehodni glagol
streljati z bližine (at na)

bait¹ [beit] samostalnik
vaba; prigrizek; krma, klaja

figurativno to swallow (ali take, jump at, rise to) the bait ujeti se, dati se opehariti

barba ženski spol brada; resa pri žitu; kozja brada

Barba azul Sinjebradec
barba de ballena ribja kost
barba cerrada, barba corrida, barba entera polna brada
barba de chivo kozja brada
barba inglesa zalizci
barba honrada častivredna oseba
barba en punta kozja brada
hombre de barba pogumen človek
barba a barba iz lica v lice
a la barba, en las barbas (de) vpričo; navkljub
por barba na osebo, po osebi
a barba reg(al)ada na pretek
andar con la barba sobre el hombro v strahu in opreznosti živeti
hacer la barba a uno obriti koga, opehariti, ujeziti, slabo o kom govoriti
llevar a uno por la barba koga za nos vleči
mentir por la (mitad de la) barba nesramno lagati
barbas de hielo ledene sveče
echar a las barbas u/c pod nos dati komu
subirse a las barbas de uno komu čez glavo zrasti
tener buenas barbas odločen biti; brhek biti
tener pocas barbas neizkušen biti
eso tiene (ya) barbas to je že dolgo znana stvar
¡por (para) mis barbas! pri moji duši!

cavalletta² f prevara, ukana:
fare una cavalletta a qcn. koga prekaniti, opehariti

circumducō -ere -dūxī -ductum

1. v krogu voditi, okoli peljati, okrog vleči, okrog potegniti: exercitum Pl., flumen ut circino circumductum C. kakor s šestilom okrog speljana, aratrum circumducere Ci. plug okoli potegniti (pri ustanavljanju mesta), c. linum ter vel quater Ulp. (Dig.) oviti, oculos circumducto nigrore fucare Cypr. s krog in krog namazanim črnim lepotilom; occ.
a) obkrožiti, krog potegniti okrog česa: oppida, quae prius erant circumducta aratro Varr.; s potezo obkrožiti v znak neveljavnosti = ukiniti, razveljaviti (razveljavljati): cognitionem, edictum Icti.
b) odprtino tvoriti: utro modo vero id circumductum est Cels.

2. okrog voditi: aliquem vicatim ali per coetus epulantium Suet.; v tmezi: Galli... circum in quaestus ducere asinum solebant Ph.; z dvojnim acc.: aliquem hasce aedes et conclavia Pl., quos... omnia sua praesidia (od straže do straže) circumduxit et ostentavit C.; v tmezi: terque haec altaria circum effigiem duco V.

3.
a) po ovinkih voditi, okrog česa peljati: cohortes quattuor longiore itinere C., per invia circa... quamvis longo ambitu c. agmen L., ad latus Samnitium c. alas L.; abs.: praeter castra hostium circumducit (sc. copias ali agmen) L. udari mimo tabora.
b) (o stvareh) α) arhit. zgradbo v loku (z)graditi: bracchia Auct. b. Hisp., portum exstruxit circumducto dextrā sinistrāque bracchio Suet. β) kaj napisanega z lokom gor potegniti: Suet. (Augustus, 87).

4. pren.
a) koga za nos voditi, zavajati, (pre)varati: Icti., servum Pl., c. aliquem aliqua re Pl. koga opehariti.
b) gram. in ret. α) kak zlog zategniti (zategovati), zategnjeno izgovoriti (izgovarjati): syllabam flexam Q., syllabam apice Q. z znamenjem dolžine za zategnjenega zaznamovati. β) kak izraz razširiti, opis(ov)ati: sensus unus longiore ambitu circumducitur Q., si quid modo longius circumduxerunt Q.; od tod subst. pt. pf. circumductum -ī, n sestava, perioda: Q.

Opomba: Star. imp. pr. circumdūce Pl.

dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
dar un banquete dati (prirediti) banket
dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
dar compasión sočutje zbuditi
dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
dar crédito verjeti
dar a crédito na kredit dati
dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
dar diente con diente šklepetati z zobmi
dar el golpe napraviti odločilni korak
dar hora določiti uro (za sestanek)
dar la hora bíti ure
dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
dar lástima sočutje zbuditi
dar miedo prestrašiti
dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
dar una paliza pretepsti
dar un paseo na sprehod iti
dar los primeros pasos prve korake napraviti
dar permiso dovoliti
dar el pésame izraziti svoje sožalje
dar pie dati povod; privesti
dar prisa a alg. siliti v koga
darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
dar risa v smeh spraviti
dar el sí reči da, privoliti
dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
dar una vuelta iti na sprehod
darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
darlas de inocente nedolžnega se napraviti
ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
dar abajo strmoglaviti, pasti
las tres están al dar točno tri je ura
dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
a mal dar v najslabšem primeru
de donde diere na slepo
dar un abrazo objeti
dar cabezadas kinkati (v spanju)
dar caza a preganjati, zasledovati koga
dar cuerda al reloj naviti uro
dar culpa (a) obdolžiti
dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
dar fin končati
dar gracias zahvaliti se
dar guerra (a) vojskovati se (z)
dar gusto ugajati, všeč biti
dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
dar muerte usmrtiti, ubiti
dar palmadas ploskati
dar parte sporočiti, naznaniti
dar un portazo zaloputniti z vrati
dar rabia raztogotiti
dar saltos poskakovati
dar suspiros zdihovati
dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
dar voces vpiti
dar media vuelta obrniti se
dar una zambullida potopiti se
dar al caballo spodbosti konja
dar a conocer objaviti, naznaniti
dar a entender dati razumeti, namigniti
dar a fiado posoditi
dar a luz roditi; na svetlo dati
dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
dar de bofetanes oklofutati
dar de puñetazas s pestmi bíti
dar en el blanco zadeti cilj
dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
dar en la celada v zasedo pasti
dar en un error pasti v zmoto
dar en lo vivo v živo zadeti
el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
darse mucho aire prevzetovati
darse buena vida privoščiti si lepo življenje
darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
darse maña (po)truditi se
darse prisa (po)hiteti
no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
¡tanto se me da! to mi je vseeno!
¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
¡date! vdaj se!
darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako

feriō -ire (—) (—) (prim. gr. φάρω cepim, φάρος brazda, φαρόω orjem, φάραγξ globel, lat. forāre, forus)

1. udariti, biti koga, kaj, na (ob, v) koga, kaj, tolči, suniti, prebosti: femur Pl. po stegnu fores Pl., parietem saepe feriens Ci., murum ariete f. S. razmajati, undae feriunt litora V., socii feriunt mare V. (namreč z vesli =) veslajo, stricto retinacula ferro f. V. presekati, latus ense ferit V. prebode, cum ense ferit Progne (= Procne) O. conclamat seque ferit V. pectoraque ipsa ferit O., f. pede terram O., saxa tridente O., aquas ferioque trahoque (pri plavanju namreč) O., f. subtemen O. zabiti, cornu ferit ille (caper) O., bode, calce feritur aselli O., tabulae laterum feriuntur ab undis O., venti aquas feriunt Lucan., f. pede uvas grozdje mastiti, tlačiti, asses Plin. kovati, f. malleo tabulam Cels., pugno vel calce Q., f. hastis scuta Amm.; abs. contra f. S., caesim, punctim f. Veg.; pren. feriunt summos fulgura montes H. strele udarjajo v najvišje gore, clamor ferit aethera V. sega do neba, sublimi feriam sidera vertice H. dotikal se bom zvezd, zadeval bom ob zvezde (preg. izraz samozavesti), balba feris annoso verba palato H. jecljaš z jezikom, zadevajočim ob … dum ferit carmina O. poje (pesmi) brenkajoč na plunko, sonat vox ut feritur Q. ko se zaglasi; occ. (za)klati, poraziti: Diespiter populum Romanum sic ferito, ut ego hunc porcum hic hodie feriam L. f. vaccam ense V., agnam H.; od tod pogosto s prolept. obj. (z aliteracijo) foedus ferire skleniti zvezo (s klanjem darilnega živinčeta): Varr, Fl., Amm., foedera feriebantur provinciarum (s provincami) Ci., Tarchon iungit opus foedusque ferit V., inbesne me, rex, cum patre patrato populi Albani foedus ferire? L.; pren.: ut tu urmorum turpissimorum cotidie foedera ferires? Ci.

2. ubiti, ustreliti, usmrtiti: Val. Fl., Q., Lamp. hostem qui feriet, mihi erit Carthaginiensis Enn., f. hostem, leonem aliquem cuspide, ense, telo V.; occ. securi ferire (po obsodbi) obglaviti, usmrtiti: Hirt., cum securi cines Rom. ferirentur Ci. ut ille archipirata securi feriretur Ci.,

3. zadeti: tendit arcus pendentemque ferit (sc. sagitta) O., iuvenis (illius) ferit ora sarissā O.; metaf.: medium f. Ci. držati se srednje poti, sensum Ci. prizadeti, učinkovati, multa patent … , quae fortuna (udarci usode) feriat Ci., his spectris si oculi possent feriri Ci., res feriunt aciem oculorum ali oculos Lucr., acre ferit frigus Lucr. je občuten, f. aliquem Pl., Amm. ali aliquem munere Ter. ali arte viros Pr. opehariti koga (za kaj), prekaniti -, varati -, prevarati ga; f. aliquem condemnatione centum librarum auri Cod. I. kaznovati.

Opomba: Klas. so le iz prezentovega debla tvorjene oblike; obl. pf. in sup. se nadomeščajo z ustreznimi obl. glag. īcere in percutere. Neklas.: pf. feriī Char., pt. fut.. ferītūrus Serv. — Sinkop. impf. ferībant O., fut. act. peribō Char.

foist [fɔist] prehodni glagol (in, into)
podriniti, podtakniti

to foist o.s. vsiliti, vsiljevati se
to foist s.th. on s.o. vsiliti komu kaj, opehariti koga

jouer [žwe] verbe intransitif, verbe transitif igrati (se), šaliti se; z lahkoto delovati

en jouant, pour jouer za šalo
en se jouant igraje, z lahkoto
jouer quelqu'un (figuré) prevarati koga
jouer avec une arme igrati se z orožjem
jouer d'un jouet z igračo se igrati
jouer du violon, du piano igrati na violino, na klavir
ce bois joue ta les se krivi
jouer avec sa vie, avec sa santé, avec le feu (tudi figuré) igrati se z življenjem, s svojim zdravjem, z ognjem
jouer à Bourse špekulirati na borzi
jouer au grand seigneur igrati velikega gospoda
jouer un rôle igrati vlogo
jouer de malheur ne uspeti
se jouer igrati se
se jouer de quelqu'un norčevati se iz koga
se jouer des lois ne se ozirati na zakone
faire jouer une machine spraviti stroj v tek, v delovanje
faire jouer les pompes brizgati vodo, gasiti
faire jouer tous les ressorts vse sile napeti
faire jouer la corde sensible ubrati občutljivo struno, skušati ganiti
ne pas jouer (familier) nobene vloge ne igrati
jouer atout izigrati adut
jouer à la balle, à cache-cache, aux soldats, aux Indiens, à la petite guerre igrati se z žogo, skrivalnice, vojake, Indijance, vojske
jouer au billard, aux cartes, aux dés, aux échecs, au basketball, au tennis igrati biljard, karte, kockati, šah, košarko, tenis
jouer une partie d'échecs igrati partijo šaha
jouer sa dernière carte vse poskusiti
jouer la comédie (figuré) igrati komedijo, pretvarjati se
jouer du couteau (figuré) dobro rabiti nož
jouer à la fausse compagnie tovariše na cedilu pustiti
jouer des coudes komolce uporabljati, naprej se (pre)riniti
jouer à cahier ouvert igrati po notah na prvi pogled
jouer au plus fin skušati se medsebojno prelisičiti, opehariti
jouer la surprise hliniti presenečenje
jouer bien son jeu dobro opraviti svojo stvar
jouer un jeu dangereux, un mauvais jeu nevarno igro igrati
jouer gros, grand jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
jouer sur la victoire (figuré) veliko tvegati
jouer 100 francs sur un cheval igrati, staviti 100 frankov na konja
jouer un jeu serré oprezno igrati, ne pokazati svoje slabe strani
jouer à jeu sûr, au plus sûr varno, netvegano igrati
jouer de la mâchoire požrešno jesti
jouer des mains praskati z nohti, biti si v laseh, prepirati se
jouer sur les mots dvoumno govoriti
jouer aux quilles kegljati
jouer (à) quitte ou double vse na eno karto staviti
jouer serré previdno, oprezno igrati, figuré previdno se lotiti dela
jouer un tour à quelqu'un zagosti jo komu
jouer le tout pour le tout, à tout perdre vse staviti v igro
jouer va-banque, son va-tout postaviti vse na kocko, vse tvegati, spuščati se v veliko nevarnost
jouer sa vie življenje tvegati
jouer des yeux, de la prunelle (zaljubljeno) oči vrteti (zavijati)

Löffel, der, (-s, -) žlica; kleiner: žlička; zajemalka; bei Hasen: uhelj; Technik korec, lopata, žlica; den Löffel abgeben/wegschmeißen umreti; mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein roditi se z zlato žlico v ustih; über den Löffel balbieren opehariti, napetnajstiti; figurativ mit Löffeln gefressen haben pojesti z veliko žlico; jemandem eins/ein paar hinter die Löffel geben primazati jo/jih (komu)

mamola ženski spol božanje

hacer la mamola a alg. opehariti koga
¡mamola! nisi zadel! napačno!

mettre* [mɛtrə] verbe transitif položiti, postaviti, dejati; vtakniti; obleči (un vêtement, ses gants obleko, rokavice); natakniti (ses lunettes si očala); spraviti; napisati (une adresse naslov); rabiti

la viande a mis longtemps à cuire meso je rabilo precej časa, da se je skuhalo
se mettre začeti (à travailler delati)
s'y mettre lotiti se (dela)
(sport) ils leur ont mis 5 buts à 0 pet golov so jim zabili
le mettre à quelqu'un (familier) koga imeti za norca, norčevati se iz koga
n'avoir rien à se mettre, à se mettre sous la dent ne imeti česa obleči, za pod zob
ne savoir où se mettre ne vedeti, kam bi se dejali
se mettre à l'abri poiskati zavetje, zavarovati se (de pred)
se mettre d'accord zediniti se, sporazumeti se
se mettre à l'aise udobno si narediti
mettre en apprentissage dati v uk
se mettre après quelqu'un nobenega miru komu ne dati
mettre aux arrêts aretirati
se mettre en avant zriniti se naprej
mettre au ban (figuré) izobčiti koga (kot brezpravnega)
mettre à bas podreti
mettre bas odložiti, sleči (obleko), militaire položiti (orožje); skotiti (mladiče); odvreči rogovje (o jelenu)
mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un metati komu polena pod noge
se mettre au beau zjasniti se (vreme)
se mettre à la besogne lotiti se dela, spraviti se na delo
se mettre bien ne živeti slabo
mettre on boîte (familier) nagajati
mettre un bouchon à quelqu'un zamašiti komu usta
mettre à bout gnati do skrajnosti, do kraja
mettre les bouts, les bâtons (populaire) oditi
mettre en bouteilles ustekleničiti, figuré dobro shraniti
mettre en branle spraviti v gibanje
mettre en cause (figuré) dvomiti, sumiti
mettre quelqu'un hors de cause ustaviti postopek proti komu
se mettre la ceinture (figuré) pas si zadrgniti
mettre à la charge de quelqu'un obremeniti koga
mettre la charrue devant les bœufs napačno začeti, se lotiti
se mettre en chemise vse sleči razen srajce
mettre en, hors circuit vključiti, izključiti (tok)
mettre au clair razčistiti
mettre en code (automobilisme) zastreti (luči)
se mettre en colère razjeziti, ujeziti se
mettre le comble à quelque chose (figuré) postaviti, položiti krono, kronati kaj
mettre en communication (téléphonie, télégraphie, télévision) zvezati
mettre en compte vstaviti v račun, vračunati
mettre au concours razpisati (mesto)
mettre à contribution obdavčiti
mettre de côté dati ob, na stran; varčevati
mettre quelqu'un au courant sproti poročati komu, ga obveščati
se mettre au courant d'un travail vživeti se v delo
se mettre debout vstati
mettre dedans (familier) opehariti, speljati na led, oslepariti
se mettre dedans (figuré) iti na led
mettre quelqu'un dehors postaviti koga pred vrata
mettre au désespoir spraviti koga v obup
se mettre au-dessus de quelque chose ne gledati na kaj, iti preko česa
se mettre devant stopiti naprej
se mettre en devoir (de faire quelque chose) smatrati za svojo dolžnost (da kaj napravimo)
se mettre au diapason de quelque chose vživeti se v kaj
mettre à la disposition de quelqu'un dati na voljo komu
mettre le doigt dessus pravilno, dobro pogoditi
se mettre le doigt dans l'œil urezati se, zelo se zmotiti
mettre quelque chose sur le dos de quelqu'un naprtiti komu kaj
se mettre dans de beaux draps spraviti se, zabresti v težaven položaj
se mettre à l'eau iti v vodo, kopati se
mettre de l'eau dans son vin (figuré) postati manj zahteven
mettre à l'école dati v šolo
se mettre à l'écoute poslušati (radio)
mettre par écrit spraviti, dati na papir, napisati
mettre dans l'embarras spraviti v zadrego
mettre en émoi razburiti
mettre à l'enchère, aux enchères dati na dražbo
se mettre bien, mal ensemble dobro, slabo se razumeti
se mettre dans tous les états pošteno se razburiti
mettre à l'épreuve preizkusiti, dati, postaviti na preskušnjo
mettre en évidence poudariti
mettre au fait obvestiti, poučiti (de o)
mettre au feu zažgati (à quelque chose kaj), povzročiti požar
mettre à fin privesti do konca
mettre fin à quelque chose narediti čemu konec
se mettre en frais nakopati si stroške
mettre un frein à quelqu'un, à quelque chose brzdati koga, zavirati kaj
mettre en fuite pognati v beg
mettre en gage zastaviti
mettre en garde contre (po)svariti pred
se mettre en garde čuvati se, paziti se (contre quelque chose česa)
se mettre à genoux poklekniti
se mettre en grève začeti stavko, začeti stavkati
(se) mettre au hasard izpostaviti (se) (de quelque chose čemu)
mettre haut (figuré) povzdigniti v nebo
mettre à l'heure naravnati (uro)
mettre trois heures (à faire quelque chose ) (po)rabiti tri ure (da smo kaj naredili, da naredimo)
mettre quelqu'un hors de lui, de ses gonds razkačiti koga
mettre de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
mettre à jour spraviti na tekoče, napraviti ažurno
mettre au jour spraviti na dan
mettre en jugement, en justice postaviti, spraviti pred sodišče
mettre en liberté spustiti na svobodo
mettre en ligne (militaire) postaviti v bojno črto
mettre en ligne de compte upoštevati
se mettre au lit leči v posteljo
mettre la main à quelqu'un položiti roko na koga
mettre la main sur quelque chose zaseči kaj
mettre la dernière main sur quelque chose dokončati kaj
mettre la main au feu položiti roko v ogenj (pour za)
mettre la main à la pâte (sam) prijeti za, lotiti se (dela)
se mettre mal slabo se obláčiti
mettre en marche, en mouvement spraviti v tek, v gibanje
mettre quelqu'un à même pomagati komu (de k), omogočiti komu
mettre à la mer spustiti, poriniti v morje (ladjo, čoln)
se mettre en mesure podvzeti ukrepe
mettre à la mode spraviti v modo
mettre quelqu'un de moitié (commerce) dati komu polovično udeležbo
mettre au monde roditi
mettre à mort vzeti življenje, usmrtiti
mettre au mur postaviti ob zid, ustreliti
mettre en musique uglasbiti
mettre quelqu'un au pied du mur komu nobenega izhoda ne pustiti
y mettre du mystère biti skrivnosten
mettre à néant (juridique) razveljaviti, zavreči, zavrniti
mettre (un brouillon) au net prepisati (koncept) na čisto
mettre dans le noir zadeti v črno
mettre à nu razgaliti
mettre tous les œufs dans un panier (figuré) staviti vse na eno karto
mettre en œuvre izkoriščati, uporabljati; izvršiti
mettre tout en œuvre napeti vse strune, uporabiti vsa sredstva
se mettre à l'œuvre iti na delo, lotiti se dela
mettre en ordre, mettre (bon) ordre à quelque chose spraviti kaj v red
mettre sur la paille spraviti na beraško palico
mettre à part dati ob, na stran; izločiti
se mettre de la partie pridružiti se, udeležiti se, sodelovati
mettre sur le pavé postaviti (uslužbenca) na cesto
se mettre dans la peau de quelqu'un (figuré) postaviti se v kožo, na položaj kake osebe
se mettre en peine potruditi se (de za)
mettre en pension upokojiti
mettre en perce odčepiti (sod), nastaviti (pivo)
mettre en pièces razkosati, zdrobiti
mettre en pièces détachées razstaviti
mettre à pied odpustiti (iz službe), odstaviti, odstraniti s službenega mesta
mettre sur pied postaviti, spraviti na noge, pokonci
mettre sur une fausse piste spraviti na napačno sled
se mettre à la place de quelqu'un postaviti se v položaj kake osebe
y mettre plein les gas (automobilisme) dati poln plin
mettre au point urediti, razjasniti, pojasniti (stvar) naravnati (napravo)
mettre les points sur les i biti zelo natančen in vesten
mettre quelqu'un à la porte vreči koga skozi vrata
se mettre à la portée de quelqu'un prilagoditi se komu, ravnati se po kom
mettre à la poste oddati (pismo) na pošti
mettre en pratique prestaviti, postaviti v prakso
mettre en présence kontrolirati
mettre en prison vtakniti v ječo, v zapor
mettre à prix razpisati nagrado (quelque chose za kaj)
mettre à profit izkoristiti
se mettre sur son quant à soi biti zelo rezerviran, delati se zelo važnega
se mettre en quatre vse narediti, vse sile napeti (pour za)
mettre en question dvomiti, sumiti (quelque chose o čem)
se mettre en quête začeti iskati
mettre à la raison spraviti k pameti
se mettre à la raison pomiriti se in premisliti
se mettre en rapport, en communication stopiti v zvezo (avec quelqu'un s kom)
mettre au rebut odvreči; vreči v koš
se mettre en règle avec quelqu'un poravnati se, pomiriti se s kom
mettre à la retraite upokojiti
se mettre en roule kreniti na pot, odriniti
mettre à, dans la rue postaviti na ulico (najemnika)
mettre sous scellés zapečatiti
mettre à la scène (théàt) postaviti na oder, uprizoriti
mettre en scène inscenirati, uprizoriti
se mettre en scène postaviti se v pozo, pritegniti poglede
se mettre sur son séant sesti pokonci, zravnati se v postelji
mettre à sec (p)osušiti; izčrpati (tudi figuré)
se mettre à sec (figuré) osušiti se, porabiti ves svoj denar
mettre quelqu'un sur la sellette (figuré) vzeti koga v roke
mettre sens dessus dessous postaviti vse na glavo
mettre hors de service izločiti iz obrat(ovanj)a
(y) mettre du sien prispevati svoj del
mettre en supplice dati na natezalnico (tudi figuré)
mettre sur quelqu'un (figuré) več ponuditi kot kdo drug
mettre quelque chose sur soi vzeti kaj nase; péjoratif obesiti nase (nakit, obleko)
mettre la table, le couvert pogrniti mizo
se mettre à table sesti k obedu; argot priznati; ovaditi
mettre sur le tapis spraviti na tapeto
mettre un terme à quelque chose napraviti čemu konec, ustaviti kaj
mettre à terre postaviti, položiti na tla; marine izkrcati
él radio ozemljiti
se mettre à la tête postaviti se na čelo
se mettre quelque chose en tête, en fantaisie vbiti si kaj v glavo
se mettre en toilette lepo se obleči
mettre le tout pour le tout energično nastopiti, izsiliti odločitev
se mettre en train vstopiti v vlak
se mettre au travail lotiti se dela
se mettre sur son trente-et-un (familier) obleči lepo, svečano obleko
se mettre en usage postati običajen
mettre en valeur v pravo luč postaviti, uveljaviti, dati pravo veljavo (quelque chose čemu)
mettre en vapeur dati pod paro
mettre en vedette postaviti na vidno mesto, razkazovati; typographie poudariti (z razprtim tiskom ipd.)
mettre en vente dati, ponuditi na prodaj
mettre en vigueur uveljaviti
mettre en vogue lansirati (v javnost)
mettre sur la voie pomagati na noge (quelqu'un komu)
mettre aux voix dati na glasovanje
mettre de la bonne volonté pokazati dobro voljo
en mettre plein la vue impresionirati, bahati se (s svojimi uspehi)
mettons que ... recimo, vzemimo, da ...
(familier) qu'est-ce qu'ils se sont mis! kako so se stepli!

nabri|sati (-šem)

1. (premagati; natepsti) schlagen

2. (opehariti; koitirati) aufs Kreuz legen

nos¹ [ó] moški spol (-u/-a, -ova, -ovi) anatomija die Nase, -nase (kljukast Hakennase, krompirjast Knollennase, Kartoffelnase, orlovski Adlernase, zafrknjen Stupsnase; iz papirja Pappnase)
dober nos eine feine Nase, figurativno Spürnase, der Riecher, der Spürsinn, die richtige Nase für (etwas)
… nosu Nasen-
(dolžina die Nasenlänge, hrbet der Nasenrücken, konica die Nasenspitze, korektura die Nasenkorrektur, plastika die Nasenplastik)
vihanje nosu die Hochnäsigkeit, das Naserümpfen
dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen
imeti dober nos eine gute Nase haben, eine Hundenase haben
imeti rdeč nos od pijače: eine Schnapsnase haben
vihati nos die Nase kraus ziehen, die Nase rümpfen
visoko nositi nos auf dem hohen Pferd sitzen, die Nase hoch tragen
vtakniti nos v kaj die Nase in (etwas) stecken
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
poriniti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

iz nosu aus der Nase
iz nosu se (mu/ji) cedi (ihm/ ihr) läuft die Nase
krvavenje iz nosu/nosa das Nasenbluten
figurativno vleči komu črve iz nosu (jemandem) Würmer aus der Nase ziehen

izpred nosu vor der Nase weg (vor der Nase wegangeln)

do nosu bis zur Nase, zavit: bis auf die Nase

na vrat na nos Hals über Kopf
prinesti na nos komu kaj (jemandem etwas) hinterbringen

dlje od svojega nosu über die eigene Nase hinaus
ne videti dlje od svojega nosu nicht weiter als seine Nase sehen

po nosu auf die Nase
dati komu eno po nosu (jemandem) eins auf die Nase geben
dobiti jih po nosu sein Fett kriegen, eins aufs Haupt kriegen
po nosu spoznati (jemandem etwas) an der Nase ansehen
vrtati po nosu in der Nase bohren

pod nos unter die Nase
dati pod nos komu (jemandem) unter die Nase reiben, (jemandem etwas) aufs Butterbrot schmieren, (jemandem etwas) auf die Nase binden
moliti pod nos (jemandem etwas) unter die Nase halten

pod nosom unter der Nase
obrisati se pod nosom das Nachsehen haben, za kaj: in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen

pred nos vor die Nase

pred nosom vor der Nase, vzeti: unter der Nase (weg)

skozi nos durch die Nase
dihanje skozi nos die Nasenatmung

v nos in die Nase
iti v nos in die Nase stechen, in die Nase fahren (tudi figurativno)
za nos:
medicina kapljice za nos Nasentropfen množina
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
potegniti koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (opehariti) (jemanden) verschaukeln
vleči za nos (jemanden) an der Nase herumführen, foppen, auf die Schippe nehmen, zum Besten haben
pustiti se vleči za nos sich für dumm verkaufen lassen

za nosom der Nase nach
za dolžino nosu um eine Nasenlänge

z nosom mit der Nase
pozdrav z nosom der Nasengruß
z dolgim nosom mit langer Nase
z rdečim nosom rotnasig
z zavihanim nosom naserümpfend

ob-linō -ere -lēvī -litum

1. (na)mazati, premaz(ov)ati: O., Col., Plin., Sen. ph. idr., malas cerussā Pl., omnem materiam alumine Quadr., se visco Varr., unguentis obliti Ci., oblitus caeno Corn., cruore et luto Ci.; z gr. acc.: oblitus faciem suo cruore T., se luto Lact.; occ.
a) zamaz(ov)ati, (za)mašiti, zadel(ov)ati, (za)smoliti: dolia Ca., ora urceolorum oblita Col., gypso oblitus cadus Plin.; metaf.: oblinitur minimae si qua est suspicio rimae Mart.
b) napisano besedo premaz(ov)ati, zamazati = (iz)brisati: nam cum ita in Catilina scriptum esset: Saepe maiores vestrum miseriti plebis Romanae, vestrum obleverunt et „vestri“ superscripserunt Gell.
c) umazati = umazati z blatom: quid tu istuc curas, ubi ego oblinar atque voluter Luc. ap. Non., catulos Varr.

2. metaf.
a) omadeževati, skruniti, oskruniti (oskrunjevati): se externis moribus Ci., oblitus parricidio Ci., o. aliquem versibus atris H. grditi.
b) os alicui o. Pl. usta komu namazati = koga ukaniti, opehariti, pravarati.

3. polniti, napolniti (napolnjevati), obložiti (oblagati), preobložiti (preoblagati): Suet., villa oblita tabulis Varr., actor peregrinis divitiis oblitus H., lacunaria auro oblita Ap. preobloženi, oblitam reddunt orationem Corn. preveč olepotičen, facetiae oblitae Latio Ci. ep. rimski dovtip z latinsko primesjo.

Opomba: Star. pf. cum oblinerunt vasa Varr. ap. Prisc.