Franja

allīdō (adlīdō) -ere -līsī -līsum (ad in laedere)

1. butniti (butati) koga ali kaj na kaj, zagnati (zaganjati) koga ali kaj na kaj, udariti (udarjati) s čim ob kaj: ut... pars ad scopulos adlisa interficeretur C.; z dat.: ut si quis... (creteam personam) adlidat pilaeve trabive Lucr., pars solidis adlisa Lucr.; abs. allidi (o rastlinah, otrocih) pobit biti, potlačen biti, ob tla treščen biti: Col., Lact.

2. pren. obstoj koga (česa) v nevarnost spraviti (spravljati), oškodovati koga (kaj), pogubiti (pogubljati): virtutem Sen. ph.; od tod pass. allidi ne brez škode odnesti jo, poražen biti, opeči se: in quibus (damnationibus) me perlubente Servius allisus est, ceteri conciduntur Ci. ep., cum sit colluctandum cum eo (agro), allidi dominum Col.

anbacken^*1 (buk an ...) popeči, rahlo opeči

árde ard

I. vi.

1. goreti, zgoreti, tleti

2. žareti

3. pregoreti

II. vt. sežigati, žgati, zažgati

III. vr.

1. opeči se

2. prismoditi (se)

bruciare

A) v. tr. (pres. brucio)

1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

B) v. intr.

1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

1. opeči se

2. zgoreti

3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel

cuōcere^*

A) v. tr. (pres. cuōcio)

1. kuhati; peči: žgati:
cuocere mattoni žgati opeko
cuocere carne peči meso
cuocere in umido dušiti
lasciar cuocere qcn. nel suo brodo pren. ne brigati se za koga

2. pren. mučiti; žalostiti

B) v. intr.

1. kuhati se; peči se; žgati se:
l'arrosto cuoce nel forno pečenka se peče v pečici

2. pren. žgati; peči, skeleti:
un'offesa che cuoce žalitev, ki žge

C) ➞ cuōcersi v. rifl. (pres. mi cuōcio)

1. opeči se; pren. zaljubiti se, zatreskati se

2. pren. žreti se; žalostiti se

ìspržiti -īm
I. spražiti: ispržiti kavu, kafu
II. ispržiti se
1. opeči se
2. ogoreti: ispržiti se na suncu

nakáljati nàkāljām ekspr. skupiti jo, opeči si prste: hajdemo, manite ga do vraga, da ne nakaljamo

nalijèpiti nàlijepīm (ijek.), nalépiti nàlēpīm (ek.)
I.
1. nalepiti: nalijepiti marku na pismo
2. nametati: nalijepiti malter na zid
3. ekspr. skupiti jo, opeči si prste: nalijepiti negdje na zlo
II. nalijepiti se
1. nalepiti se
2. prilepiti se: za prste mi se nalijepila krv
3. ujeti se: nalijepio se na zavodljiv smiješak

nettle² [netl] prehodni glagol
opeči s koprivo
figurativno dražiti, razvneti

to nettle o.s. opeči se s koprivo
to be nettled at biti razkačen nad

òpariti òparīm
I.
1. opariti: opariti vrućom vodom
2. ošiniti, udariti: opariti konja bičem; ekspr. opariti komu šamar
II. opariti se
1. opariti se
2. opeči se

sunburn [sʌ́nbə:n]

1. samostalnik
zagorelost, opeklina od sonca

2. prehodni glagol
izpostaviti kaj soncu, da porjavi; sušiti (opeko) na soncu
neprehodni glagol
zagoreti, opeči se od sonca

обгорать, обгореть ogore(va)ti; opeči se

обжигаться, обжечься opeči se, obž(i)gati se

попечь popeči, malo opeči

прогадывать, прогадать izgubo (u)trpeti, ušteti se; (pren.) opeči se

brûlure [brülür] féminin opeklina, ožganost, palež; madež ali luknja, kjer je bila zažgana obleka

brûlures du premier, du deuxième, du troisième degré opeklina prve, druge, tretje stopnje
brûlures d'estomac (médecine) zgaga
se faire une brûlure à la main opeči se na roki

burn^*1 [bə:n]

1. prehodni glagol
zažgati, sežgati; pražiti; vžgati, ožigosati; spaliti

2. neprehodni glagol
goreti, smoditi se, žareti, skeleti, peči; plamteti, razplameniti, razvneti se

to burn to ashes upepeliti; v prah zgoreti
to burn the candle at both ends naporno delati, preveč se truditi
to burn daylight zapravljati čas
to burn one's fingers opeči si prste
to burn to the ground do tal pogoreti
to have money to burn imeti preveč denarja
it burned itself into my mind vtisnilo se mi je v spomin
to burn out of house and home pregnati
to burn one's boats onemogočiti si povratek
his money burns a hole in his pocket zapravi ves denar
money to burn več ko dovolj denarja
to burn the midnight oil delati ponoči
ameriško to burn powder zapravljati strelivo
the sun burns away the mist sonce razprši meglo
to burn the water loviti ribe pri svetilkah
to burn the wind (ali earth), ameriško to burn up the road brzeti v največjem diru

chandelle [šɑ̃dɛl] féminin lojeva sveča; oporni ali nosilni steber; navpičen dvig, polet (letala, žoge); populaire svečka pod nosom; populaire policist, vojak

chandelle de glace ledena sveča
chandelle romaine raketa
à chaque saint sa chandelle čast, komur čast
la chandelle brûle sveča gori, figuré čas pritiska
se brûler à la chandelle (figuré) opeči si prste
brûler la chandelle par les deux bouts (figuré) denar skoz okno metati; trošiti, zapravljati svoje moči
devoir une fière, une belle chandelle à quelqu'un (familier) biti komu veliko zahvalo dolžan
monter en chandelle (letalo, žoga) zleteti, dvigniti se navpično v zrak
une chandelle lui pend au nez svečka mu visi pod nosom
tenir la chandelle (figuré) kot ustrežljiv tretji pomagati pri ljubezenski dogodivščini
travailler à la chandelle delati pri sveči
le jeu n'en vaut pas la chandelle to ni vredno truda, se ne izplača
en voir trente-six chandelles vse zvezde videti (od udarca)
(populaire) les économies de bouts de chandelle varčevanje pri majhnih stvareh in brez haska

cut^*2 [kʌt]

1. prehodni glagol
(od)rezati, (od)sekati, (pri)striči, rezbariti, (po)kositi, (po)žeti; (na)brusiti; gravirati, vrezovati; (pri)krojiti; skopiti, kastrirati; zbosti, zbadati; prizadeti; tepsti, bičati
figurativno izogniti, izogibati se, ne pozdraviti; zmanjšati, znižati; odložiti; izpustiti, opustiti

2. neprehodni glagol
rezati, sekati; zbadati; žeti, kositi
sleng zbežati, ucvreti, pobrisati jo; privzdigniti (karte)

to cut after s.o. letati za kom
to cut at s.o. udariti koga (z mečem); figurativno prizadeti koga
that cuts both ways to govori za in proti
figurativno to cut one's cable umreti
to cut capers (ali didoes) prevračati kozolce; smešne uganjati, norce briti
to cut cards privzdigniti karte
to cut s.o.'s claws pristriči komu kremplje
to cut and come again dvakrat si odrezati
to cut and contrive varčno gospodariti
to cut (dead) ne pozdraviti, ignorirati
to cut dirt, to cut it, to cut one's lucky (ali stick, sticks) popihati jo
to cut a dash zbujati pozornost
to cut a figure (ali splash, show, flash) imeti vlogo, postavljati se na vidno mesto
to cut it fine premalo časa si vzeti; natanko preračunati
figurativno to cut one's fingers opeči se
to cut the ground under s.o.'s feet pokvariti komu načrte
to cut free osvoboditi
to cut to the heart globoko prizadeti
sleng to cut no ice ne imeti vpliva
to cut it (ali the matter) short na kratko, skratka
cut it! molči(te)!
figurativno to cut the knot odločno rešiti vprašanje
to cut a loss odreči se, sprijazniti se z izgubo
to cut one's profits žrtvovati svoj dobiček
to cut the painter pretrgati stike
to cut the record potolči rekord
to be cutting one's teeth dobivati zobe
to cut one's own throat samemu sebi škodovati
to cut to usmeriti kam
to cut one's wisdom teeth (ali eyeteeth) spametovati, izučiti se
to cut the price znižati ceno

doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

doigt de pied prst na nogi
un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
à lèche-doigts varčno, zelo malo
du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!