Franja

transalpin, e [trɑ̃zalpɛ̃, in] adjectif čezalpski; ležeč onstran Alp

trāns-alpīnus 3 (adj. k trāns Alpēs) onstran (na drugi strani) Alp ležeč (stanujoč, bivajoč, nahajajoč se), on(o)stranski, onstranalpski, zaalpski, transalpinski: Gallia C., Ci., gentes, nationes Ci., bella Ci., sanguis Ci., redite iam nunc ad sedes, nihil visuri transalpinum Amm.; pl. subst. trānsalpīnī -orum, m Transalpínci, Onstranálpci, Onstranalpínci, Zaálpci, Zaalpínci, ljudstva, ki bivajo onstran Alp: Suet., Aur., Eutr.

transatlantique [trɑ̃zatlɑ̃tik] adjectif ležeč onstran Atlantika; čezoceanski, čezmorski; masculin čezmornik, čezmorska, čezoceanska ladja; ležalni stol, ležalnik

trānsfluviālis -is, m (trāns in fluvius) onstran reke (Hebrona) stanujoči = Hebrejec: Abraham Aug.

translunary [trænzlú:nəri] pridevnik
ki je onstran lune
figurativno nadzemeljski; fantastičen

trāns-padānus 3 (trāns Padum) transpadánski, onstran Pada ležeč (se nahajajoč), ónstranpádski, prekopádski, čezpádski, zapádski (naspr. cispadanus): colonia C., Gallia L. Transpadanska Galija (med Padom in Alpami), clientes Ci., regio Plin., Italia Plin. Transpadanska Italija (del Cisalpinske (Predpadanske) Galije, ki leži v Italiji); subst. trānspadānus -ī, m Transpadánec, Prekopadánec, Zapadánec: Cat.; v pl.: Ci., Plin.

transrenano čezrenski, ležeč onstran Rena

transrhenane [trænsri:nein] pridevnik
ležeč, bivajoč onstran Rena
britanska angleščina nemški (v nasprotju s francoskim)

trāns-rhēnānus (trāns-rēnānus) 3 (trāns Rhenum) transrenánski, transrénski, onstran Rena ležeč (bivajoč, nahajajoč se), prekorénski, čezrénski, zarénski (naspr. cisrhenanus): Germani C., gentes L. epit., hostes Plin., lares Amm.; subst. trānsrhēnānī -ōrum, m Transrénci, Transrenánci, Prekorénci, Zarénci, transrénska (prekorénska, zarénska) plemena: C.

transtiberino čeztiberski, ležeč onstran Tibere

trāns-tiberīnus 3 (trāns Tiberim) transtíberski, transtiberínski, onstran Tibere ležeč (bivajoč, nahajajoč se), prekotíberski, čeztíberski, zatíberski: ambulator Mart.; subst. trānstiberīnī -ōrum, m Transtíberci, Transtiberínci, Prekotíberci, Čeztíberci, Zatíberci: Ci. ep.

ulteriore agg.

1. onstranski, ki je onstran

2. admin. nadaljnji

ultramontane [ʌltrəmɔ́ntein]

1. samostalnik
oseba, ki biva onstran (južno od) Alp
politika, religija klerikalec, ultramontanec, papist, papeževec
zgodovina prebivalec severno do Alp

2. pridevnik
prekgorski, živeč južno od Alp, italijanski
politika, religija slepo sledeč katoliški Cerkvi in njeni politiki; strogo papeški, klerikalen; ultramontan(ski)
zgodovina živeč, ležeč severno od Alp

ultrapirenaico ležeč onstran Pirenejev, čezpirenejski

ultratumba onstran groba

el mundo de ultratumba onstranstvo

загробный posmrten, onstran groba;
загробная жизнь posmrtno življenje, drugi svet

заозёрный zajezerski, onstran jezera ležeč

Ālliēnī -ōrum, m Alijeni, mestna občina v Galiji onstran Pada: T.

da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti

5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju

6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko

13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak

14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj

15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje

16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod

22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od

delà [dəla] préposition

au, en, par delà onstran, dlje, preko, še več; masculin onstranstvo
je lui ai donné tout ce qu'il désirait et même au-delà dal sem mu vse, kar je hotel, in celó še več
voilà la poste, la pharmacie est un peu au-delà tamle je pošta, lekarna je nekoliko dlje
par delà les mers onstran morja
par delà le bien et le mal onstran dobrega in zla
c'est au delà de toute imagination to presega vsako domišljijo
s'en aller au delà des mers iti onkraj morja