Franja

ghiotto agg.

1. požrešen, sladkosneden:
ghiotto di dolci sladkosneden

2. pren. lakomen, pohlepen:
ghiotto di denaro lakomen na denar

3. radoveden, vedoželjen:
ghiotto di novità željan novic

4. okusen (hrana):
pietanza ghiotta poslastica

5. pren. zanimiv, razburljiv:
una notizia ghiotta razburljiva novica

goluptious [gəlʌ́pšəs] pridevnik
hudomušno čudovit, prekrasen; slasten, sladek, sočen, okusen

gustabile agg. okusen, užiten, všečen

gȕstiōzan -zna -o (it. gusto) okusen, tečen: -o jelo, piće

gustós -oásă (-óşi, -oáse) adj. okusen

gustoso agg.

1. okusen:
cibo gustoso okusna jed

2. zabaven, prijeten:
racconto gustoso zabavna zgodba

gustoso okusen; voljan, pripravljen

lo haré gustoso rad bom to naredil

gusty [gʌ́sti] pridevnik (gustily prislov)
viharen, sunkovit
figurativno razdražljiv
škotsko okusen

kúsan -sna -o, dol. kûsnī -ā -ō okusen: svježe mlijeko vrlo je kusno; pečeno meso kusnije je od nepečenog

neat¹ [ni:t] pridevnik (neatly prislov)
čeden, urejen, čist, okusen, ličen, zal; brezhiben, spreten (delo); kratek in jasen, jedrnat (stil); premeten, pretkan (načrt); nekrščen (alkohol); nerazredčen, čist (svila)
arhaično neto, brez odbitka

as neat as a pin izredno urejen

nectareus 3 (gr. νεκτάρεος)

1. nektarski, nektarjev = iz nektarja: aquae O. nektarski vrelci, sokovi (po Stowasserju (pesn.) rosa).

2. nektarski = sladek, okusen, ljubek kot nektar; o vinu: Attica nectareum turbatis mella Falernum Mart.; o vrelcih: fontes Cl. Od tod subst. nectarea (nectaria) -ae, f (sc. herba) bot. veliki oman (Inula helenium Linn.), s katerim so dišavili vino: Plin.

nice [náis] pridevnik (nicely prislov)
fin, nežen
pogovorno okusen, slasten (hrana)
pogovorno prijeten, prijazen (to s.o.)
pogovorno čeden, lep, privlačen, simpatičen
ironično krasen; izbirčen (about, in)
točen, tankovesten, skrben, pedanten, precizen (in doing s.th.)
figurativno kočljiv, občutljiv, rahel (običajno z not)
spodoben

a nice mess lepa kaša
nice and fat lepo debelo
nice and warm prijetno toplo
to have a nice ear imeti oster sluh
a nice point kočljiva zadeva
nice and nice precej
not a nice song nespodobna pesem

ȍkūsnī -ā -ō okusen, okusni: -e bradavice; okusni organ, živac

orectic [ouréktik] pridevnik
mikaven, okusen

palatable [pǽlətəbl] pridevnik (palatably prislov)
okusen
figurativno všečen, prijeten

poliō¹ -īre -īvī -ītum (iz po [= ἀπό, prim. ab] in linere = „(o)čediti“, „(o)čistiti“, „(z)gladiti“, „(s)polirati“)

1. gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati), zagladiti (zaglajati), (s)polirati, ugladiti (uglaj(ev)ati), (o)piliti, (z)likati, (po)leščiti, (po)loščiti, (o)čediti, (o)čistiti: frontes (sc. libelli) pumice O., gemmas, ebur, marmora, ligna, linum in filo Plin., rogum asciā Ci., pulvinar Indo dente Cat., politus dens Mart. gladek, politus ligo Mart. obrabljena; occ.
a) z belo malto ali mavcem beliti, (p)obeliti, (o)čistiti, premaz(ov)ati, (pre)barvati, (pre)pleskati, (po)pleskati: eleganter opere tectorio Varr., cellas columbarum albo tectorio Col., columnas albo L., politae columnae Ci.
b) oblačila, obleko (z)likati, (s)taniti, (s)tanjšati, (z)valjati, (z)ravna(va)ti, apretírati: vestes Plin., vestimenta Icti.; od tod subst. pt. pr. polientēs -ium, m valjávci, likalci, ravnalci, apretêrji: quippe aenis polientium extracta in tomenti usum veniunt, Galliarum, ut arbitror, invento Plin., illa nulla scabritie secat, Indica non aeque levat, sed combusta ea polientes marmora fricare iubentur Plin.

2. metaf.
a) lepo urediti (urejati), obdel(ov)ati, kultivirati, (o)čistiti (polje plevela): agros Enn. fr., fundus culturā politus Varr.
b) duševno (u)gladiti, (i)zgladiti, (z)likati, (iz)piliti, (o)piliti, dodelati, rafinirati, izboljš(ev)ati: poliam mea carmina O., materiam polivi versibus Ph., p. orationem Ci., opus limā Q., mores Petr. — Od tod adj. pt. pf. polītus 3, adv. -ē

1. okusno pripravljen (opravljen, opremljen, urejen), okusen: domus Ph., regie polita aedificia Varr., cubiculum politissimum Plin. iun.

2. metaf. uglajen, olikan, kultiviran, prefinjen, rafiniran, izobražen, omikan, izoblikovan, okusen, imajoč okus: homo, iudicium Ci., politus artibus Ci., politus e schola Ci., oratio Ci., epistula Plin. iun., politior humanitas Ci., omni doctrinā politissimus (sc. homo) Ci., Apelles politissimā arte perfecit Ci., polite dicere, eloqui, scribere Ci. lično, lepo, uglajeno, prefinjeno, rafinirano, politius limare Ci.

Opomba: Sinkop. impf. polībant: V.

prelibato agg. okusen, odličen

ragoûtant, e [-gutɑ̃, t] adjectif zbujajoč tek, okusen, slasten; figuré privlačen, dražesten, prijeten

peu ragoûtant neprijeten, zoprn, odbijajoč
travail masculin ragoûtant prijetno delo

relishable [rélišəbl] pridevnik
okusen

rico bogat, premožen; obilen; izdaten; donosen; izvrsten, odličen; krasen; okusen; ljubek

rico de dotes visoko nadarjen
rico en frutas bogat s sadjem
una rica moza krasno dekle
rico m bogataš; fam srček, ljubček
nuevo rico novo pečen bogataš (gospod)