Franja

ordinata² f

1. mat. ordinata

2. aero, navt. rebro, rebrasti nosilec (letalskega trupa, ladijske kobilice); ogrodje:
ordinata di paratia ogrodje pregradne stene

os (pravilneje oss, torej z dolžino po stavi, kakor se je tudi izgovarjalo), ossis, pl. ossa -ium, n (z *ost; prim. skr. ásthi = gr. ὀστέον (ὀστ-οῦν) kost)

1. kost, v pl. kosti, okostje, ogrodje, in sicer
a) v živem (človeškem in živalskem) telesu: Ca. ap. Prisc., Pl., O., Lucr., Ap., Cels. idr., quid dicam de ossibus ad omnem corporis actionem aptis? Ci., magna ossa lacertosque exuit V., ossa beluae Plin., lacertarum et serpentium Vitr.
b) kosti sežganih mrtvecev, poseb. v zvezi s cinis: ossa legere V., Sen. ph. zbirati kosti (po sežganem truplu), pa tudi = iztrebljati (zdrobljene) kosti (iz poškodovanega telesa): Sen. ph., Q. idr., ossa condere terrae V., ossa peregrinā condita ripā O., cineri atque ossibus filii solacium reportare Ci.; pren.: reliquias Troiae cineris atque ossa peremptae V.; tudi o govorniku: imitari non ossa (okostje) solum, sed etiam sanguinem Ci.; in o neizrazitem jeziku: ossa nudare Ci. meso strgati s kosti, „kosti kazati“.

2. metaf.
a) notranjost, notrina, osrčje (človeškega telesa): gelidus per dura (ima) cucurrit ossa tremor V. je spreletel „mozeg in kosti“, exarsit iuveni dolor ossibus ingens V. „v srcu“, calor ossa reliquit V. toplota je zapustila „srce“ = odrevenel (otrpnil) je.
b) sredica, srž, stržen dreves, kost, koščica, pečka, peška sadja: arborum Plin., olearum ac palmularum Suet.

3. meton. koščeno pisalce: ceram ossibus scribere (popisati) Isid.

Opomba: Soobl.

1. ossum -ī, n: Gell. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc., Pac. ap. Prisc., Ap., Prisc.

2. ossū: Prisc., Plin. fr., gen. pl. ossum: Pac., Prud., Tert.

osatúră -i f anat.

1. okostje

2. ogrodje

ossame m navt. (corbame) ogrodje

ossatura f

1. anat. okostje

2. pren. ogrodje

ossature [ɔsatür] féminin okostje; ogrodje

pēgma -atis, n (gr. πῆγμα) „sestavljeno iz desk“

1. oder, ogrodje, stroj: Aus., Ulp. (Dig.).

2. occ.
a) knjižna polica: Ci. ep.
b) pogrezálo, nekakšno dvigalo, posebna lesena naprava v gledališču in amfiteatru za dvigovanje in spuščanje igralcev in gladiatorjev: Iuv., Plin., Mart., Suet., pegma rapitur Ph. gre (se spušča) navzdol.

pluteus -ī, m ali (redkeje) pluteum -ī, n ogrodje, konstrukcija

1. kot voj. t.t.
a) zaklonska (zaščitna) streha, na(d)strešek, zaklon, zaslon(ilo), oblegovalna naprava, spletena iz vrbovih šib (vrbovic) in pokrita z mokrimi kožami, ki je branila oblegovalce in okopnike pred sovražnimi izstrelki; premikali so jo na treh kolesih: L., vineam pluteosque agere ad aliquem Pl., tectum plutei ac vinearum C.
b) nepremično branilo, branik, prsobran na zidovju, stolpih, nasipu: pluteosque vallo addere C., locus consaeptus cratibus pluteisque L., plutei viminei Amm.

2. razne podobne priprave
a) obstenski zaslon za blazinjakom v obednici: Mart.
b) naslonilo, naslonjalo ob klopi ali blazinjaku: Suet.; meton. blazinjak, počivalo v obednici: plutei fulcra Pr.
c) deska, na kateri leži mrtvec: Mart.
d) bralni podstavek: Pers.
e) obstenska polica, regal za sohe, knjige: Iuv.
f) vmesna doprsna stena med dvema stebroma, parapét, doprsni zid, zidec, balustrada: Vitr.

Rahmen, der, (-s, -) okvir, (Gestell) ogrodje; figurativ aus dem Rahmen fallen pasti iz okvirov, ne biti na mestu; im Rahmen v okviru

Rahmenständer, der, ogrodje

şasíu -ri n tehn.

1. okvir, ogrodje, šasija

2. podvozje

schelét -e n

1. okostje

2. okostnjak

3. ogrodje, skelet

schēletro m

1. anat. okostje; okostnjak:
essere magro come uno scheletro biti suh kot okostnjak
lo scheletro nell'armadio pren. okostnjak v omari

2. ekst. pren. okostje; ogrodje

shell¹ [šel] samostalnik
lupina (jajca, oreha, sadja, živali), skorja, luščina, strok; želvin oklep, polževa hišica, školjka, pokrovka krila pri žuželkah; notranja (svinčena) krsta; nedokončana hiša (ladja), ogrodje
vojska topovska granata, mina (metalca min)
ameriško naboj; raketa; tulec (izstrelka); lahek tekmovalni čoln
figurativno zadržanost, zaprtost, odljudnost
figurativno zunanjost, zunanja podoba, zunanji sijaj
poetično, glasba lira

in the shell še neizvaljen, še v razvoju
the shell of a doctrine obris doktrine
the shell of a ship trup ladje
heavy shell vojska težka granata
to come out of one's shell figurativno osvoboditi se odljudnosti, postati bolj družaben (manj plašen, rezerviran, samotarski)
to retire into one's shell zapreti se vase, umolkniti

skeleton¹ [skélitən]

1. samostalnik
skelet, okostnjak; suhec, mršavec; lesnati del rastline; okostje, ogrodje (ladje, letala), rebra (dežnika)
figurativno skica, osnutek
figurativno družinska sramota, mučna tajnost
vojska & navtika kader

a skeleton at the feast figurativno nekdo (nekaj), ki družbi kvari veselje; prikazen (duh) preteklosti
skeleton crew najpotrebnejša posadka (moštvo)
a skeleton in the cupboard (closet) (in the family, in the house), family skeleton tajna žalost ali sramota v družini
skeleton regiment polk z mirnodobskim številom vojakov
she is a regular skeleton ona je pravi pravcati okostnjak
he was reduced to a skeleton postal je pravi skelet, sama kost in koža ga je

2. pridevnik
skeleten
ekonomija, pravno okviren

skeleton agreement okviren dogovor
skeleton law okviren zakon

Skelett, das, (-s, -e) Anatomie okostje; Pflanzenkunde ogrodje; Baukunst, Architektur skelet, ogrodje

sponda -ae, f

1. ogrodje, okvir, podnožje, podstavek, posteljno ogrodje (starejše posteljišče), oder, stojalo (stalo) za posteljo ali blazinjak: (sc. lectus) spondā pedibusque salignis O., sponda grabati Mart.

2. meton. postelja, postelj, blazinjak, zofa, divan: Suet., Isid. idr., extremā in spondā cubet H., ascendit spondaque sibi propiore recumbit O., aulaeis iam se regina superbis aurea composuit spondā V., exciduntque senem, spondae qui parte iacebat Mart.

3. metaf. mrtvaški oder, pare, skolke: felices, Orciviana qui feruntur in sponda Mart.

strūctiō -ōnis, f (struere)

1. stik, spoj, sklad, plast, sloj, sestava, zgradba: inter spatia structionis (sc. olivarum) Pall. med plastmi oliv; metaf. priprava, aparat, ogrodje, konstrukcija, starejše pristoj, prired: fidei Tert.

2. = instructio navodilo, napotek, po(d)uk, nauk, nasvet, poučilo: Tert., Arn.

struttura f

1. gradb. ogrodje

2. ekst. struktura, ustroj, zgradba:
struttura sociale družbeni ustroj
la struttura dello Stato ustroj države
la struttura dell'universo struktura vesolja

3. kem.
struttura cristallina kristalna struktura
struttura di una roccia miner. sktruktura kamenine

4. jezik
struttura profonda, superficiale globinska, površinska struktura

Stuhl, der, (-/e/s, Stühle) stol; (Sitz) sedež; Medizin blato; Technik podstavek, ogrodje; der Heilige Stuhl Sveti sedež; elektrischer Stuhl električni stol; figurativ heißer Stuhl (močen) motor; jemandem einen Stuhl anbieten povabiti koga, naj se vsede; jemandem den Stuhl vor die Tür setzen postaviti (koga) pred vrata, vreči (koga) ven; jemandes Stuhl wackelt (komu) se maje stolček; an jemandes Stuhl sägen žagati koga; an seinem Stuhl kleben oklepati se funkcije; vom Stuhl fallen pasti s stola ( tudi figurativ ); jemanden vom Stuhl reißen figurativ kar privzdigniti (koga); sich zwischen zwei/alle Stühle setzen pokvariti si vse šanse; zwischen zwei/allen Stühlen sitzen ostati na cedilu