-
estacado moški spol kolje, ograja
-
fence1 [fens] samostalnik
arhaično zaščita, obramba; ograja, plot; nasip; zaščitna naprava; mečevanje
figurativno spretno debatiranje
sleng skrivač ali skrivališče ukradenega blaga
to come down on the right side of the fence biti na strani zmagovalcev
to be (ali sit, ride) on the fence biti nepristranski, nobenostranski, obračati se po vetru
to look after one's fence pridobivati si volivce
to put a horse at fence spodbosti konja, da preskoči oviro
master of fence spreten mečevalec; figurativno dober diskutant
-
fencing [fénsiŋ] samostalnik
sabljanje, mečevanje; ograja, plot
-
gárd -uri n ograja, ograda, plot
□ gard viu živa meja
-
garde-corps [-kɔr] masculin, invariable ograja
-
garde-fou [-fu] masculin, pluriel garde fous, ograja; figuré opozorilo, opomin
-
Gatter, das, (-s, -) (Gitter) mreža, zaščitna mreža; (Lattentor) lesa; Jagd mreža/ograja za zaščito pred divjadjo; im Pferdesport: zapreka, ograja; in der Weberei: cevčnica; (Säge) jarmenik; Technik stojalo; elektronische Datenverarbeitung preklop
-
Geländer, das, (-s, -) ograja; Technik vodilo, tračnica
-
Gitter, das, (-s, -) beim Fenster usw.: rešetka; (Zaungitter) (železna) ograja; Technik, Mathematik, von Kristallen: mreža, Physik mrežica; (Gitternetz) omrežje
-
gràdina ž
1. gradišče, grajske razvaline
2. vrt, ograd
3. ograja
-
guardamano m invar.
1. ščitnik (na sablji)
2. navt. ograja (na stopnicah)
-
inclosure [inklóužə] samostalnik
ograja, ograditev, ograd; priloga
-
lisse [lis] adjectif gladek; féminin gladilo za poliranje usnja, obloge; marine ladijska rebra (ogrodje); ograja
-
lōrīca -ae, f (lōrum)
1. po Varr. najprej kožnat (usnjen) naprsni oklep (naprsnik), pozneje tudi prevlečen z bronastimi luskinami; ko so se uveljavili galski, iz železnih obročkov spleteni oklepi, tudi: železna srajca, (naprsni) oklep (thorax = železna ali bronasta oprava, ki sega od vratu do mednožja = železen ali bronast oklep): V., L., Cu. idr., loricae thoracesque L. naprsniki in železni oklepi, l. lintea N., Suet. platnen (= iz več plasti platna), „prešit“ naprsnik, serta N. verižna srajca, ferrea T. železen naprsnik; libros … mutare loricis H. knjige … zamenjati z orožjem.
2. metaf.
a) doprsni zid, parapét, prsobran na zidovih, nasipih idr.: Fl., Amm., testacea Vitr., pinnae loricaeque ex cratibus attexuntur C., perpetua lorica obducta Cu., fossam loricamque contexens T.
b) ograja, ograda, plot: Amm., iam domus eorum extremam loricam perveneramus Ap.
c) omet, belež, belilo (na poslopjih): supra loricae ex calce et arena inducantur Vitr., loricae ostiorum fenestrarumque Plin.
d) trup: nec lorica tenet distenti corporis auctum Lucan.
-
māceria -ae, f (indoev. *menHku- iz indoev. baze *menHk- gnesti, mečkati, tlačiti, tolči; prim. skr. mácate, mañcate [on] stlači, zmelje, gr. μάσσω [iz *μάκi̯ω] gnetem, stiskam, μάγειρος kuhar, μαγίς nečke, lat. mācerō, sl. mehek, moka, mečkati; hkrati prim. tudi kor. *mag̑- mazati, gnesti, stiskati, ki se ohranja v gr. μαγῆναι gnesti, morda nem. machen delati (izhodiščni pomen: graditi z glino, prvotno: gnesti, mazati) sl. mazati, maslo, nem. mengen) pravzaprav zgnetena ilovnata stena, od tod ilovnat zid kot ograja vrtov, vinogradov, pozneje tudi ograja iz kamenja ali iz žgane ali na zraku sušene opeke: Varr., Ca., Pl., Ter., Plin., Plin. iun. idr., nulla maceria, nulla casa Ci., horti L., Pl.; kot okop: maceriam sex in altitudinem pedum praeducere C. — Soobl. māceriēs -ēī, f: Varr., Prud.
-
margelle [-žɛl] féminin kamnit obod, ograja (d'un puits pri vodnjaku)
-
mūrus (stlat. moerus) -ī, m (prim. moenia pod moene)
1. zid, v pl. zidovje, poseb. mestni zid, mestno zidovje, mestno obzidje: T., Vell., Iust., aggeribus moerorum V., ducere murum L. ali muros V., H. = muros aedificare O. ali instruere ali exstruere L. postaviti (postavljati), (se)zidati, (z)graditi, muro lapideo urbem cingere L., urbem muris saepire N., aries murum attingit C., percussit aries murum Ci., patrii muri V. rodno mesto.
2. occ.
a) nasip, okop: Varr., a Lacu Lemano milia passuum XIX murum perducit C.
b) obseg, obroba, rob lonca: testa, quae terni muro spatiosum colligat orbem Iuv.
c) ograja: cor munitum costarum et pectoris muro Plin.
d) leseni stolp na slonovem hrbtu: Sil.
e) zidni venec kot okrasje Kibeline glave (prim. corona muralis b pod mūrālis): Cl.
3. metaf. zunanji zaščitni zid, pregrada, branik, obramba, zaščita: Graiûm murus Achilles O., lex Aelia et Fufia propugnacula murique tranquillitatis Ci., audacia pro muro habetur S., hic munus aëneus esto H.
-
ȍgrada ž
1. ograja: ograda od letava, od bodljikave žice; živa ograda
2. ograjen vrt, ograd
3. pridržek: ja primam to sa -om, bez -e
-
pale3 [péil] samostalnik
kol, lata; ograja, meja; obseg, ozemlje, ograjeno ozemlje
grboslovje navpična črta v grbu
figurativno beyond (ali outside) the pale izven mej (dovoljenega)
figurativno within the pale of v mejah (dovoljenega); v okrilju (npr. cerkve)
the English Pale nekoč angleško ozemlje okrog Calaisa
the (English; ali Irish) Pale področje v vzhodni Irski, nekoč pod angleško upravo
-
parapet [pǽrəpit] samostalnik
vojska prsobran; ograja, naslonilo, zidec, varovalni oder, parapet