Franja

ritrito agg. pren. neštetokrat ponovljen; obrabljen, oguljen:
argomento trito e ritrito obrabljena tema

rozado ponošen, oguljen

scabby [skǽbi] pridevnik (scabbily prislov)
garjav, srabljiv
pogovorno oguljen, reven
tehnično pomanjkljiv, z napako (o ulitku)

sdutto agg.

1. knjižno, pog. tenek, mršav, droben

2. oguljen

3. kržljav (rastlina)

sear¹ [síə]

1. pridevnik
poetično ovenel, posušen, suh
figurativno izčrpan, obnošen, ponošen, oguljen (obleka)

sear leaves suho listje
the sear, the yellow leaf figurativno jesen življenja

2. prehodni glagol
posušiti, osušiti; ožgati, opaliti, osmoditi, prismoditi, pustiti (kaj) oveneti; izžgati (rano)
veterina vtisniti žig, žigosati; napraviti (koga) brezčutnega, utrditi (koga)

a seared conscience otopela vest
searing iron izžigalo (za izžiganje ran)
to sear one's brains pognati si kroglo v glavo
his soul has been seared by injustice krivica ga je naredila brezčutnega

seedy [sí:di] pridevnik (seedily prislov)
poln semenja, semenast; ki ima priokus (o žganju); zrel za drstenje
figurativno obnošen, oguljen
figurativno medel, ki se slabo počuti, "mačkast"

I feel seedy ne počutim se dobro
he looks seedy slab (medel) je videti

shabby [šǽbi] pridevnik (shabbily prislov)
ponošen, oguljen (o obleki); reven, siromašno oblečen, beden
figurativno skop, skopuški, umazan, nizkoten

shabby treatment nelepo, nizkotno, podlo ravnanje
to play a shabby trick grdó jo zagosti

shiny [šáini] pridevnik (shinily prislov)
sijoč, svetel, blesteč; jasen, veder (dan); naloščen (čevlji); oguljen (tkanina)

a shiny coat oguljen plašč

shop-worn [šɔ́pwɔ:n] pridevnik
zaprašen, pokvarjen (o blagu)
figurativno oguljen, obrabljen

spelato agg. oguljen; plešast

stereotipato agg.

1. tisk tiskan v stereotipiji

2. pren. stereotipen, ustaljen, premlet, prazen, vsakdanji, oguljen

3. psihol. stereotipen

stéréotypé, e [-tipe] adjectif stereotipen; figuré nespremenljiv, ustaljen, nenehno se ponavljajoč, premlet; vsakdanji, oguljen (fraza)

sourire masculin stéréotypé stereotipen smehljaj

tacky² [tǽki]

1. pridevnik
sleng neurejen, zanemarjen, razcapan; ponošen, oguljen

2. samostalnik
ameriško, sleng zanemarjen človek; kljuse, mrha

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.

threadbare [ɵrédbɛə] pridevnik
ponošen, oguljen, obrabrabljen, star
figurativno omlačen, obrabljen

a threadbare joke star, omlačen dovtip

tocít -ă (-ţi, -te) adj.

1. top

2. oguljen, izrabljen

trite [tráit] pridevnik (tritely prislov)
omlačen, obrabljen, oguljen; navaden, vsakdanji, vsakodneven, banalen (izraz, citat itd.)

trito

A) agg.

1. sesekljan; zdrobljen; zmlet

2. pren. premlet, oguljen, obrabljen:
parole trite e ritrite premlete besede

B) m kulin. sesekljano meso

vēcchio

A) agg. (m pl. -chi)

1. star:
essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem

2. starejši:
Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši

3. star, uležan:
luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
vino vecchio staro vino

4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
le vecchie mura staro obzidje
il vecchio testamento stara zaveza
vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova

5. star (zastaran, ukoreninjen):
una vecchia abitudine stara navada
il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
la vecchia guardia stara garda

6. pren. zastarel

7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
abito vecchio stara, ponošena obleka
roba vecchia starina

8. pren. previden; vešč:
vecchia volpe pren. star lisjak
essere vecchio del mestiere biti vešč v čem

B) m (f -ia)

1. starec, starejša oseba:
ospizio dei vecchi dom za starejše občane
i miei vecchi pog. moji starši

2.
vecchi pl. predniki

3. staro, zastarelo

worn [wɔ:n]

1. pretekli deležnik od to wear

2. pridevnik
nošen, ponošen, obrabljen, oguljen
figurativno izčrpan, oslabljen, shujšan, beden
figurativno omlačen, obrabljen (beseda)

a worn joke stara (pogreta) šala