Franja

odiōsus (po star. pisavi odiōssus Pl.) 3, adv. -ē (odium) osovražen, mrzek, odvraten, priskuten, povzročajoč zgražanje, neprijeten, spotikljiv, pohujšljiv, neprimeren, nespodoben, zoprn, pristuden, tečen, siten, grd: Kom., O., N., Gell., Aug., Amm. idr., odiose interpellare Ci., cum omnis adrogantia odiosa est, tum illa ingenii molestissima Ci., orator o. Ci. dolgočasen, palaestrici motus sunt odiosiores Ci., natio sibi molesta et aliis odiosissima Ph.; z inf. = sovražim, ne maram ipd.: Ci.; subst. pl. n.: huc enim odiosa afferebantur Ci. ep. sitne reči, sitnosti.

offensive¹ [əfénsiv] pridevnik (offensively prislov)
ofenziven, napadalen; žaljiv; neprijeten, odvraten

orrido

A) agg.

1. grozen, strašen

2. ekst. strašen, divji

3. ekst. grozen, odvraten

B) m prepad; globel

oscēno agg.

1. opolzek, nespodoben:
atto osceno nespodobnost

2. grd, odvraten

3. zanič, nesrečen

ōstico agg. (m pl. -ci)

1. knjižno odbijajoč, odvraten

2. zoprn, neprijeten; težaven

pūtidulus 3 (demin. k pūtidus) v vedenju in govorjenju zoprn, gnusen, oduren, ogaben, odvraten, prisiljen, izumetničen, nenaraven, afektiran: ferre nec hanc possis, possis, Colline, nec illam: altera ridicula est, altera putidula Mart.

pūtidus 3, adv. -ē (pūtēre)

1. po gnilobi in trohnobi smrdeč, trhel (trohel), trohneč, trohnoben, strohnel, gnil(ast), gnijoč, nagnil, nagnit, plesniv, plesnjav, plesnoben, zatohel, zaduhel, smrdeč, pereč, ožolgel, žarek, žaltav: Afr. ap. Non., Varr. ap. Non., Caecil. fr., fungus, vinum Pl., vulnera Ca. prisadne rane, caro Ci., aper Mart.

2. metaf.
a) (u)vel, medel, mlahav: homo Pl., longo saeculo putida (sc. femina) H., cerebrum putidius H. nekoliko nagnili, nekoliko prismojeni.
b) zoprn, gnusen, oduren, ogaben, odvraten, pust, vsiljiv, prisiljen, izumetničen, preolepotičen, afektiran, nenaraven, pedantski, prenatančen, pikolovski: haec spero vobis molesta et putida videri Ci., homo Petr., putidissimi servi, putidissima iactatio Petr., putidissima lingua Hier., putidum est z inf. videti je (zdi se) pedantsko, pretirano: vereor, ne putidum sit scribere ad te, quam sim occupatus Ci. ep.; o govorniku in njegovem načinu izražanja: Demosthenes exagitatur ut putidus Ci., ne obscurum esset aut putidum Ci., putide dicere Ci. ali loqui Sen. ph., nolo litteras exprimi putidius Ci. do gnusa.

rancid [rǽnsid] pridevnik (rancidly prislov)
žaltav, žarek (o masti, slanini, olju), pokvarjen (o živilih, hrani); neprijeten, gnusen, odvraten, osovražen, zoprn

rébarbatif, ive [rebarbatif, iv] adjectif odvraten, zoprn, oduren; figuré dolgočasen, suhoparen

visage masculin rébarbatif zoprn obraz

rebutant, e [rəbütɑ̃, t] adjectif odbijajoč, zoprn, odvraten, neprijeten, hladen (sprejem)

travail masculin rebutant zoprno delo
visage masculin rebutant oduren obraz

repellent [ripélənt]

1. pridevnik (repellently prislov)
odbijajoč; odvraten, oduren, zoprn, ostuden, ogaben; neprepusten, nepremočljiv

2. samostalnik
nepremočljiva, vodo odbijajoča tkanina; (farmacija) obrambno sredstvo; zaščitno sredstvo (proti čemu)

insect repellent prašek proti mrčesu

repellēnte

A) agg.

1. pren. odvraten, zoprn

2. protimrčesen

3. biol. repulziven

4. voj. bruhalen (bojni strup)

B) m kem. repelent, sredstvo proti mrčesu

repoussant, e [rəpusɑ̃, t] adjectif odbijajoč, odvraten, oduren, zoprn, ostuden, ogaben

odeur féminin repoussante ogaben vonj
être d'une laideur repoussante biti odvratno grd

repugnant [ripʌ́gnənt] pridevnik (repugnantly prislov)
odvraten, zoprn, odbijajoč, neprijeten, antipatičen (to s.o. komu)
protisloven, nasproten (to sth. čemu)
nezdružljiv, nekompatibilen, neskladen, nesoglasen (with z)

an act repugnant to my sense of honour dejanje, ki se upira mojemu čutu za čast

repugnánt -ă (-ţi, -te) adj. odvraten, zoprn

répugnant, e [repünjɑ̃, t] adjectif odvraten, zoprn, gnusen, ostuden

action féminin répugnante gnusno, odvratno dejanje

repugnante zoprn, odbijajoč, odvraten, gnusen, mrzek, priskuten

repulsive [ripʌ́lsiv] pridevnik (repulsively prislov)
fizika odbojen, repulziven; odbijajoč (tudi figurativno)
odvraten, zoprn, vzbujajoč odpor, ogaben, gnusen, grd; neugoden, neprijeten, hladen, nesimpatičen
poetično upirajoč se, uporen

révoltant, e [revɔltɑ̃, t] adjectif (moralno) odbijajoč, šokanten, žaljiv, spotikljiv, odvraten, zbujajoč ogorčenje

injustice féminin révoltante v nebo vpijoča krivica
procédé masculin révoltant odvraten, ogaben postopek

revolting [rivóultiŋ] pridevnik (revoltingly prislov)
uporniški, puntarski; odvraten, odbijajoč, zoprn, gnusen, ostuden, ogaben, zbujajoč ogorčenje, zgražanje

revolting cruelty odvratna krutost (brezsrčnost)