Franja

superfluent [sjupə́:fluənt] pridevnik
odvečen, presežen, nepotreben

supērfluo

A) agg. odvečen; nepotreben

B) m (le sing.) odvečno; nepotrebno:
eliminare il superfluo odpraviti odvečno
fare a meno del superfluo shajati brez nepotrebnih stvari, odpovedati se nepotrebnemu

superfluo odvečen, nepotreben; brezsmotrn, brezkoristen

hacer trabajo superfluo zaman se truditi
¡es superfluo! nima nobenega smisla!

superfluous [sjupə́:fluəs] pridevnik (superfluously prislov)
(pre)obilen, na pretek; odvečen, nadštevilen, nepotreben

superflúu -ă (-i, -e) adj. odvečen; nepotreben

superfluus 3 (superfluere)

1. prekomeren, nadštevilen: caro Veg., sumptus Pap. (Dig.) presežek stroškov; subst. superfluī -ōrum, m prekomerniki, nadštevilno moštvo: Veg.

2. odvečen, nepotreben: Aur., Vop. idr., leges Eutr., cura Vulg., superfluum videretur … orare pro mortuis Vulg., ne sim superfluus Aug. da ne storim česa odvečnega (nepotrebnega). Adv.
a) superfluē odveč: Serv., M., Eccl.
b) adv. abl. sg. n superfluō odveč: Aug., Cod. I., M., Serv.

3. (po kakih odbitkih) še (pre)ostal: fructūs Dig., id, quod superfluum est Dig. — Od tod subst.
a) superfluum -ī, n odvečno, prebitek, (pre)ostanek, presežek: Pap. (Dig.), Hier.
b) superflua -ōrum, n kar je (v telesu) odveč, iztrebki, izločki: corporis Cael.

superforāneus 3 (super in forum) odvečen, nepotreben: Sid.

supernumerary [sju:pənjú:mərəri]

1. pridevnik
nadštevilen, odvečen

2. samostalnik
pomožen, nadštevilen nameščenec, pomožen delavec
gledališče statist

super-vacuus 3 (super in vacuus) odvečen, nepotreben, nekoristen, starejše nepriden: Cels., Col., Plin., Plin. iun., Sen. rh., Q., Suet., Val. Max., Ap., Iust., Dig. idr., metus, homo O., omne supervacuum plano de pectore manat H., sepulcri mitte supervacuos honores H., mihi Baias Musa supervacuas Antonius … facit H. (zdravnik) Antonij Muza (tj. njegovo zdravljenje z mrzlo vodo) doseže, da so mi Baje nepotrebne (= da mi je morska kopel v Bajah nepotrebna); supervacuum est z inf.: Cels., Sen. ph., Plin. iun. idr., supervacuum est dicere Cu. — Adv. supervacuē odveč, po nepotrebnem, mimogrede: Porph., Vulg. idr., supervacue data Paul., supervacue adhortantur Tert.; v enakih pomenih tudi adv. abl. sg. n supervacuō: Plin., Ps.-Q. (Decl.), Icti. in adv. zveze ex supervacuō: L., in supervacuum Sen. ph.

sȕvišan -šna -o odvečen, presežen: govoriti bez ijedne -e riječi

tautolōgico agg. (m pl. -ci)

1. istorečen, tavtološki

2. pren. odvečen

überflüssig odvečen

überschüssig odvečen; presežen, prebiten

überzählig nadštevilen; odvečen, dodaten

unnecessary [ʌnnésisəri]

1. pridevnik
nepotreben, odvečen; brezkoristen

to take unnecessary care preveč skrbeti (se brigati)

2. samostalnik
(tudi množina) nepotrebna stvar

unnütz nekoristen, brez haska; nepotreben, odvečen

unprofitable [ʌnprɔ́fitəbl] pridevnik
nedonosen, nerentabilen, nekoristen; odvečen

vacuus 3 (vacāre)

1. prazen, izpraznjen, spraznjen, brez česa: O., Pr., Q. idr., loca Ph.; o prostorih v gledališču: Ci.; theatrum H., per domos Ditis vacuas et inania regna V. pusto bivališče in kraljestvo senc, vacuae (izpraznjene) domūs et inania (oplenjena) templa T., vacuae Acerrae V. puste, vacuum mare T. nezavarovano, partem aedium vacuam facere L. ali aedes vacuas facere L. izprazniti, res publica L., S. brez branilcev (braniteljev), facies Ap. brez oči, vultus Sen. tr. brez oči; z abl.: Col., Stat., Sen. ph. idr., domūs signis et tabulis pictis vacuae Ci., agri vacui cultoribus O., vacua moenia defensoribus L., dentibus ora T., gladius vaginā vacuus Ci. goli meč, vacuum ebur ense O. brez meča; s praep. a(b): Acc. ap. Fest., Hirt., Cels. idr., oppidum vacuum ab defensoribus C., Messana ab his rebus … vacua ac nuda est Ci., mare vacuum ab hostibus L.; z gen.: ager … frugum vacuus S., iam animae vacuus Ap.; z dat. (čemu?, za kaj?): domos vacuas novo matrimonio facere L., domum vacuam facere scelestis nuptiis S.; subst. vacuum -ī, n prazen prostor, praznina, (starejše niščeta (f)): Lucr., Sen. ph. idr., ne per vacuum Romano incurreret hostis H., publicani per vacuum irruperunt L., in vacuum poterunt se extendere rami V.

2. occ. prazen =
a) izpraznjen, nezaseden, brez gospodarja (lastnika) bivajoč, nikogaršen, nikogaršnji: possesio regni C., Syria morte Atilii vacua T., centuria Ci., praedia vacua filio tradere Ci., ne bona hereditaria vacua sine domino iacerent Dig. brez dediča (brezdedična), possessio Icti., equus L. brez jezdeca; subst.: venire in vacuum H. ali in vacua Ci. na izpraznjeno mesto, na izpraznjeno posestvo, ut in vacuum venalis pependerit Claudius Suet. da se je Klavdijevo posestvo javno ponujalo naprodaj kot nikogaršnja last.
b) (o samicah živali) ne breja (nèbreja): equa Col. nežrebna.
c) (o ženskah) sama, samska, brez moža, brez ljubimca, neomožena, vdova: Hersilia O. vdova, ubi mulier vacua fuit T.; subst. vacuae samice, samke, neomoženke, neporočenke: Ps.-Q. (Decl.), elige de vacuis, quam non sibi vindicet alter O.; od tod: cantamus vacui (nezaljubljeni), sive quid urimur H.
d) (o denarju) ne(u)porabljen, neizrabljen, neobrestovan: pecunia Icti.

3. metaf.
a) prost, oproščen, osvobojen, brez česa, pogrešajoč kaj, daleč od česa (bivajoč), držeč se daleč od česa; z abl.: Ter., L., O., Plin. iun. idr., vacui metu esse debemus Ci., animus per somnum sensibus et curis vacuus Ci., vacuus molestiis, cupiditate et gloriā Ci., Ianus duellis vacuus H., Coi vacui omni tributo T., aetas vacua periculo T.; z a(b): Pac. ap. Non. idr., vacui ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., vacuus a culpā S., hora nulla vacua a furto Ci., nullus dies vacuus ab exercitationibus oratoriis Ci., censores vacui ab operum locandorum curā L., vacuus a tributis T.; pesn. z gen.: operum H., vacuae criminis umbrae O. ki jim ni moč nič očitati, brezgrajne, vacuas caedis habete manūs O., composuit ad Caesarem litteras … rerum vacuas T.
b) imajoč čas, imajoč prosti čas, brezdelen, brez dela (opravila, posla) bivajoč, nezaposlen, brez službenih (delovnih) obveznosti bivajoč: Ter., Auct. b. Alx. idr., quoniam vacui sumus, dicam Ci., si es animo vacuo, expone nobis, quod quaerimus … hunc elegimus diem, cum te sciremus esse vacuum Ci. ep., vacui pace Punicā (zaradi miru) Romani L., si poteris vacuo tradi O., vacui arriperent occupatos T., nec rursus iubeo, dum sit (sc. domus Augusti) vacuissima, quaeras O. dokler ne zadobi popolnega miru, dokler ne doseže popolnega miru, aures vacuae atque eruditae Q. ušesa izobražencev, ki so brez dela, cum vacui temporis nihil haberem Ci. ep., etiamsi spatium ad dicendum … vacuosque dies habuissemus Ci., vacua tempora … ad ea exsequenda, quae … Col.; z dat.: vacua nox operi L. prosta (na voljo) za delo, nullum vestro vacuum sit tempus amori Lucan.; subst. aliquid vacui Q. nekaj prostega časa; occ. brez skrbi, miren, brezskrben: animus vacuus, vacuus ac solutus Ci., animo vacuus S. = animi (loc.) vacuus Stat., vacuum pectus H., vacuas tenere carmine mentes V., paucitatem nostrorum vacui spernebant T.; meton. (o krajih brezskrbnega življenja) miren, umirjen, spokojen: Athenae, Tibur H.
c) prazen = praznoten, puhel, brez jedra bivajoč, ničev(en), nepriden, brezvreden, brez cene (vrednosti) bivajoč, neuspešen, brezploden, odvečen, nekoristen: Petr., Gell. idr., si res publica et senatus et populus vacua nomina sunt T., tollens vacuum plus nimio Gloria verticem H. nečimrno glavo, nullum vacuum (zastonj) tractum esse remum Ci.
d) odprt, dostopen: porticus V., vacua atria lustrat V., vacuo patuerunt aequore campi V.; z dat.: vacua Romanis vatibus aedes H.; metaf.: aures O., H., Lucr. odprta, pazljivo poslušajoča, pozorna, qui semper vacuam sperat H. da mu bo vedno dostopna, princeps adhuc vacuus T. vsem dostopen; od tod vacuum est = impers. vacat na voljo je, na izvolji je, na razpolago je, dano (dopuščeno, dovoljeno) je komu, čas je: antea vacuum id (erat) T.; z inf.: S. fr. idr., subacto orbe opes concupiscere vacuum fuit T. je bilo moč (mogoče). — Adv. vacuē prazno, nekoristno, brez prida: Arn.

voluttuario agg. (m pl. -ri)

1. odvečen, potraten

2. razkošen, luksusen:
beni voluttuari ekon. luksusne dobrine

waste¹ [wéist]

1. samostalnik
razsipavanje, tratenje, trošenje, zapravljanje (denarja, časa, moči); izguba, odpad; zmanjšanje; propadanje, propast
zastarelo opustošenje, razdejanje
pravno škoda, zmanjšanje vrednosti (posesti, zemljišča) zaradi nemarnosti; odpadki (volne, svile ipd.); makulatura; odplake, pomije; pustinja, neobdelan svet, zapuščeno polje
geologija mel, melišče; velika površina (of waters vodá)

a waste of snow snežna pustinja
it's a sheer waste of time to je čista izguba časa
to go (ali to run) to waste tratiti se, razsipavati se; v prelogu ležati; podivjati; odtekati
wilful waste makes woeful want kdor lahkomiselno denar zapravlja, se od premoženja že poslavlja

2. pridevnik
pust, neobdelan, neploden; nenaseljen, opustošen; odvečen, brezkoristen, neuporaben, izgubljen, odtočen

waste drain odtočni kanal
waste energy neizrabljena energija
waste land pustina, pustota, neobdelana zemlja
waste materials odpadni material, odpad(ki)
waste paper makulaturni papir, odpadki papirja
to lay waste opustošiti
to lie waste biti (ležati) neobdelan, neizkoriščen
to run waste prazen teči (stroj)