Franja

falcidiare v. tr. (pres. falcidio) zmanjšati, odtrgati, načeti (tudi pren.):
le tasse falcidiano il mio reddito davki zmanjšujejo moje dohodke

herunterreißen^* strgati (dol), odtrgati; Kleidung, einen Gegner: raztrgati

inter-rumpō -ere -rūpī -ruptum

1. (pre)trgati, odtrgati, raztrgati: pontem (pontes) C., L., Ci. ep., T., Iust. razdreti, podreti (podirati), aciem hostium L., interrupta itinera T., interruptae venae T. prerezane; v tmezi: radios inter quasi rumpere lucis Lucr., nec loca lux inter quasi rupta relinquit Lucr.

2. metaf.
a) (govor, pripoved) (pre)trgati, prekiniti (prekinjati), (z)motiti: orationem C., ea interpellatione interrupta est oratio mea Ci., sermonem i. Pl., singultu querellas O., colloquia militum C., contextum Q., mediam dictionem fletu eius interrumpi Sen. rh., ni medici adventus nos interrupisset Varr. (v govorjenju motiti), me intuens flentem significabat interruptis vocibus Ci.; tudi o spisih: res Cu., rerum tenorem L., rerum … gestarum ordinem T.; pt. pf. subst.: neque tam facile interrupta contexo quam absolvo instituta Ci.
b) (dejanja ali stanja) (pre)trgati, prekiniti (prekinjati), (z)motiti: interruptus tumultus T., amicitiae interrupta consuetudo Ci., interruptum officium Ci., pendent opera interrupta V., iter amoris mei i. Ci., somnum Suet., somnos Plin.
c) (kaj konkr.) ločiti: interrupti ignes V. sem in tja kak ogenj, posamezni ognji (ne nepretrgana vrsta). — Od tod adv. pt. pf. interruptē pretrgoma, prekinjeno: non interrupte narrare Ci. nepretrgoma, v pravi zvezi, prav povezano.

lösen

1. etwas Gebundenes: razvezati, (locker machen) razrahljati; Bremsen: odpustiti, popustiti, Schrauben: odvijati, odviti; figurativ eine Verlobung, einen Vertrag: razdreti

2. von einer Unterlage: ločiti (od), den Blick: odtrgati, (sich [freimachen] frei machen) odtrgati se, ločiti se; aus einem Zusammenhang: iztrgati, vzeti, Erdmassen: izkopavati, izkopati

3. [Schuß] Schuss, Lawine: sprožiti (intransitiv se)

4. Rätsel, Aufgaben, Konflikte, Probleme, Schwierigkeiten: rešiti, reševati, razrešiti

5. (frei machen) sproščati, sprostiti (auch für Spannung, Verwirrung)

6. (kaufen) Fahrkarten: kupiti

7. Chemie in Flüssigkeiten: raztapljati (sich se), raztopiti (sich se) sich lösen Schraube: razrahljati se, Haar: razpustiti se, Probleme: razrešiti se; ein Thrombus: odtrgati se; Heerwesen, Militär odtrgati se, umikati se; aus der Erstarrung: iztrgati se (otrplosti); Farbe, Putz: odstopati die Zunge lösen razvezati jezik

losreißen^* odtrgati (sich se)

losringen^* iztrgati, odtrgati (sich se)

lostrennen ločiti (od), odtrgati

loszerren odtrgati (sich se)

očèhnuti òčehnēm odčesniti, odtrgati: očehnuti granu s drveta

odàdrijeti òdadrēm (ijek.), odàdrēti òdadrēm (ek.)
1. odtrgati: odadrijeti rukav od košulje
2. odreti: odadrijeti kožu, mušteriju
3. krepko udariti
4. krepkega spustiti

odbúciti òdbūcīm, odbúčiti òdbūčīm ekspr. odtrgati, utrgati: odbuciti komad mesa

odròniti òdronīm
I.
1. odtrgati, odnesti: rijeka je odronila brijeg, obalu
2. odteci: odronile su suze niz lice
II. odroniti se
1. odtrgati se, utrgati se: odronio se brijeg
2. kaniti: odronila se suza

odvŕnuti òdvr̄nēm
1. odviti: odvrnuti zavrtanj
2. priviti: odvrnuti svjetlo
3. odvrniti: odvrnuti pogled od koga, od čega
4. odtrgati: odvrnuti nogu od pečena praseta

òkinuti -nēm
I.
1. odtrgati: u zavadi vuk lisici okine rep
2. sprožiti: okinuti pušku
3. ekspr. usekati, udariti: okinuti koga rukom
II. okinuti se sprožiti se: puška se sama okinula

òpučiti -īm
I.
1. napočiti: a kod zora opučila jasna
2. zbežati: opuči ona pred njim, a on za njom
3. pognati: opučiti konja
4. zlomiti: opučiti komu kosti, rebra
5. odtrgati: opučiti direk od čardaka
II. opučiti se
1. odpreti se: opučila se rana koja je bila zarasla
2. odtrgati se: opučila se stijena sa bedema

òtkačiti -īm (se)
1. odpeti (se): otkačiti vagon, vagon se otkačio
2. odtrgati (se): otkačiti se od kuće

òtkinuti -nēm (se) odtrgati, utrgati (se): otkinuti granu od drveta, komu od usta, od čije zarade, oči od koga; pas se otkinuo od lanca

òtrgnuti -nēm
I. odtrgati, utrgati: otrgnuti cvijet, cvet; smrt nam ga je otrgnula
II. otrgnuti se
1. odtrgati se: otrgnuti se od nečije ljubavi
2. uliti se: otrgla mu se krv
3. oditi: otrgnuti se u bijeli svijet, u beli svet

pick off prehodni glagol
odtrgati, obrati, oskubsti
vojska postreliti drugega za drugim

pluck² [plʌk]

1. prehodni glagol
trgati, odtrgati (sadje, cvetje); puliti, izpuliti (perje, lase, plevel); skubsti, oskubiti (perutnino); potegniti, vleči (za roko)
glasba prebirati strune
pogovorno oskubsti koga, nasankati koga
sleng vreči pri izpitu

2. neprehodni glagol
puliti, vleči (at za)
loviti, grabiti po čem

sleng to be plucked pasti pri izpitu
to pluck down ponižati
to have a crow to pluck with imeti s kom obračun
to pluck up one's courage (ali heart, spirits) zbrati pogum
to pluck up a crow ukvarjati se z jalovim delom
to pluck a pigeon nasankati budalo