Franja

canonizar [z/c] kanonizirati, za svetnika proglasiti; hvaliti, slaviti; (slovesno) potrditi, odobriti

comprobō -āre -āvī -ātum

1. popolnoma odobriti (odobravati), prizna(va)ti, (po)hvaliti, potrditi (potrjevati) kaj = pritrditi (pritrjevati) čemu, v pass. tudi ugoditi (ugajati): istam tuam et legem et voluntatem … laudo vehementissimeque comprobo Ci., iussa alicuius sententiā suā c. Ci., omnia eius facta SPQR comprobavit Ci., id Carthaginem delatum publice comprobatum est N., si imperatores sui non comprobassent factum L., cum omnium adsensu comprobata oratio esset L., consensu eruditorum ali omnium assensu comprobari Q., versum assensu maximo comprobare Suet.

2. potrditi (potrjevati), dokaz(ov)ati, izprič(ev)ati, uresničiti (uresničevati): Pl., Ter., patris dictum sapiens temeritas filii comprobavit Ci., est gloria laus recte factorum, quae multitudinis testimonio comprobatur Ci., comprobat hominis consilium fortuna C., quorum orationem celeriter veritas comprobavit Auct. b. Afr., vox nimis vero eventu comprobata L., fama quod bona comprobet Cat.

concēdere^*

A) v. tr. (pres. concēdo)

1. dati; podeliti, podeljevati; odobriti:
concedere crediti odobriti kredite
mi conceda un attimo di attenzione prisluhnite, prosim, za trenutek
non concedere requie za petami biti, preganjati

2. priznati; dopustiti, dopuščati:
concedo di aver sbagliato priznam, da sem se zmotil
dato e non concesso denimo, da

B) ➞ concēdersi v. rifl. (pres. mi concēdo)

1. dati si, privoščiti si:
concedersi un attimo di riposo privoščiti si malo oddiha

2. vdati se (moškemu)

conclāmō -āre -āvī -ātum

1. skupaj klicati, sklicati; abs. (voj.): conclamatur ad arma C., L. kliče se pod orožje (na boj); z acc.: duros conclamat agrestes V., c. socios O., vasa C. k pospravljanju orožja klicati = vojsko na odhod pripravljati, tudi abs.: conclamari iussit C.

2. (skupaj) glasno (za)klicati, (za)kričati, (za)vpiti, vzklikniti (o več osebah): conclamat omnis multitudo C., ad quorum casum cum conclamasset gaudio Albanus exercitus L. ko je zaradi njunega padca albansko ljudstvo od veselja zavriskalo, conclamat vir paterque (Lucretiae) L., dato signo ut universi conclamarent Cu. da naj zaženejo bojni krik, planctu conclamat uterque Isthmos Stat. glasno zatarnata; c. victoriam C. kričati „zmaga“, laetum paeana V. zagnati zmagoslavni vrisk, c. incendium Sen. ph. ali ignem Ap. kričati „ogenj!“ ali „gori! gori!“ c. latrones Ap. kričati „tatovi!“ V; v pass.: qui (duces) bene gesta re publica gaudio et impetu victoris exercitus conclamabantur T. ki so se hrupno pozdravljali; (redk. o posamezniku): ubi abit, conclamo: „Heus quid agis …?“ Pl., conclamato, ut aliqui audiant Ci., Italiam conclamat Achates V. „Italija“ zakliče Ahat, „hei mihi“ conclamat O. Skladi: z ACI = glasno (za)klicati, (za)kričati, glasno naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), glasno izprič(ev)ati: V., conclamant ita fieri oportere Ci., conclamant omnes occasionem negotii bene gerendi amittendam non esse C., conclamant patres corpus (Augusti) ad rogum umeris senatorum ferendum (esse) T., manu ac voce capta castra (esse) conclamavit T.; v pass.: ergo nunc iam vis conclamari auctionem fore Pl.; s finalnim stavkom = glasno poz(i)vati, zahtevati: conclamantibus omnibus, imperaret, quod vellet C., itaque conclamant, duceret, quo videretur Cu., conclamaverunt, uti aliqui ex nostris ad colloquium prodiret C., id modo a multitudine conclamatum est, ut L. Valerium et M. Horatium ad se mitterent L.; z odvisnim vprašanjem: conclamavit, quid ad se venirent C.

3. occ.
a) kričoč pritrditi (pritrjevati) čemu, odobriti (odobravati) kaj: quod Mithridates se velle dixit, id sutores et zonarii conclamaverunt Ci.
b) α) ob mrtvaškem odru mrliča po imenu klicati, obžalovati, objokovati, naricati: partem c. tori Stat., corpora conclamata Lucan., Ap., c. suprema cum gemitu Amm. zadnjo čast z naricanjem izkaz(ov)ati, — od tod: post conclamata suprema Ps.-Q.; tudi obžalovati koga kot mrtvega, žalovati po kom (o katerem se misli, da je padel v boju ali umrl v tujini): ex maestis paulo ante domibus, quae conclamaverant suos L., domi tuae iam defletus et conclamatus es Ap. β) c. aliquid kaj kot izgubljeno obžalovati, za izgubljeno imeti (šteti): conclamatis negotiis Amm., rerum acerbitates iam conclamatas et perditas Amm.; solitis fletibus c. z ACI: Amm.; — od tod preg.: conclamatum est Ter., Amm. vse je izgubljeno, konec je.

4. zavekati, objokati, potarnati: immensis conclamata querelis saxa senis Mart. — Od tod adj. pt. pf. conclāmātus 3

1. razvpit, zloglasen, znan: conclamatissimus Sid.; poseb. poguben: herbae conclamati frigoris Macr.

2. obžalovanja vreden: res Serv.

confirm [kənfə́:m] prehodni glagol
(o)jačiti, (o)krepiti; potrditi, odobriti, ratificirati
cerkev birmati

confirmed bachelor zagrizen samec
confirmed disease kronična bolezen
confirmed drunkard nepoboljšljiv pijanec
confirmed invalid kronični bolnik
trgovina a confirmed (letter of) credit potrjen akreditiv

consacrer [kɔ̃sakre] verbe transitif posvetiti, nameniti; potrditi, odobriti; uzakoniti, sankcionirati

se consacrer à quelque chose posvetiti se čemu
(religion) consacrer une église, un prêtre posvetiti cerkev, duhovnika
consacrer une pratique potrditi, sankcionirati (neko) prakso
se consacrer entièrement à ses enfants popolnoma se posvetiti svojim otrokom

consent¹ [kənsént] neprehodni glagol (to)
privoliti, strinjati se; dopustiti, odobriti, pritrditi

consentir* [kɔ̃sɑ̃tir] verbe intransitif privoliti (à quelque chose v kaj), dovoliti, pristati na, soglašati, strinjati se (à quelque chose s čim); marine popustiti, ukriviti se; verbe transitif odobriti, sprejeti (quelque chose kaj)

consentir un prêt, une remise, un délai de paiement odobriti posojilo, popust, odlog plačila
consentir au mariage privoliti v poroko
consentir à tout k vsemu da reči
j'y consens avec plaisir, de bon cœur z veseljem, srčno rad privolim v to, se strinjam s tem
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja

consentir [-ie-] privoliti, dovoliti; odobriti; trpeti, dopustiti; razvajati

consentir en algo v nekaj privoliti
consentir en las condiciones pristati na pogoje
consentir con los caprichos de alg. prenašati muhavosti kake osebe

countenance² [káuntinəns] prehodni glagol
podpreti, podpirati; hrabriti; odobriti; dopuščati, trpeti, prenašati

well countenanced lepe zunanjosti

deferir [-ie/i-] prenesti; prepustiti; na voljo dati; ustreči; privoliti, odobriti

dovolíti -volim
I.
1. dozvoliti: šef mi je dovolil ostati doma; dovolite, da vam čestitam; dovolite, moje ime je Aleksander
2. dopustiti: tega mu ne bo nikoli dovolila
3. dozvoljavati, dopuštati: njegov ponos mu tega ne dovoli
4. popuštati: preveč dovoli otrokom
5. odobriti: končno je le dovolil ta zakon
II. dovoliti si
1. dozvoliti sebi: dovoliti si veliko razkošje
2. usuditi se: dovoliti si neslano šalo

endorse [indɔ́:s] prehodni glagol
pisati opombe na spodnjo stran; prenesti menico na drugega; indosirati
figurativno odobriti, potrditi

to endorse over prenesti (ček, menico)

entériner [ɑ̃terine] verbe transitif (uradno, sodno) potrditi; registrirati; figuré dopustiti, odobriti

fiat² [fáiət] prehodni glagol
ukazati, odrediti; odobriti

franquear oprostiti, osvoboditi, izvzeti (de od); odobriti; odpreti; frankirati

franquear la puerta, franquear la entrada stopiti (vdreti) v hišo
franquear las cartas frankirati pisma
franquear el paso komu prosto pot dati
sin franquear nefrankiran
franquearse odpluti; odkrito se izraziti o
franquearse con un amigo prijatelju svoje srce odkriti
carta insuficientemente franqueada nezadostno frankirano pismo

fundus -ī, m (prim. gr. πυϑμήν [iz *φυϑμήν], lat. pro-fundus [pravzaprav navzdol proti tlom])

1. dno, glob(oč)ina; o shrambah, posodah: Strato fundum armarii exsecuit Ci., dolium a fundo pertusum L., f. ollae Plin.; pesn. meton.: hi duo longaevo censentur Nestore fundi Mart. = kupici; o krajih: Aetna fundo exaestuat imo V., imo Nereus ciet aequora fundo V., mare imo consurgit ad aethera fundo V., amnis fundo carens Plin.; pren.: largitio non habet fundum Ci. nima dna (mere), je brezdanja, Phrygiae res vertere fundo conamur? V. z dna = povsem, popolnoma, f. canae Gell. glavna jed; tako poseb. kot jur. t. t. (o osebah) glavni odločevalec, odobritelj, uradni (zakoniti) veljak v reklu fundum esse ali fieri alicui rei ali alicuius rei = kaj potrditi, odobriti: eius rei pater sit fundus potior Pl., huic generi legum fundos populos fieri non solere Ci., num fundos factos populos Latinos arbitramur? Ci., nisi populus eorum fundus factus est Gell.

2. meton. zemljišče, podeželsko posestvo: fundis exornatus Pl., fundi, calamitas Ter., fundum habet in agro Thurino Ci., fundus populi Rom. Ci. = kapuansko ozemlje ali okrog Kapue, uxoris fundus erat colono locatus Ci., (Milo) fit obviam Clodio ante fundum eius Ci., fundos decem et trīs reliquit Ci.

genehmigen dovoliti (kaj), (einwilligen) privoliti v, Parlament: odobriti, Beschlüsse, eine Bilanz: potrditi, einen Vorschlag: sprejeti, ein Protokoll: overoviti; sich etwas genehmigen privoščiti si; sich einen genehmigen zvrniti kozarček

grant² [gra:nt] prehodni glagol
dopustiti, dopuščati, dovoliti; zagotoviti, priznati; podeliti, odobriti, uslišati

grant it to be true recimo, da je tako
to take for granted imeti za dognano, biti prepričan
to grant a request uslišati prošnjo
to grant an advance odobriti predujem
granted that recimo, vzemimo, da

gutheißen^* odobravati; Vorschläge: odobriti