Franja

subscribe [səbskráib] prehodni glagol
podpisati (kaj, svoje ime); priznati s svojim podpisom, soglašati z, pristati na, odobravati; zbrati (potreben denar) s prispevki; vpisati (denar kot prispevek) (for, to za)
prispevati
neprehodni glagol
podpisati se; dati (svoj) prispevek; s podpisom se obvezati za dajanje prispevkov; naročiti se, abonirati se (to na)
vnaprej naročiti (for kaj)
(npr. knjigo pred natisom), subskribirati se (for za)

he subscribed for the book subskribiral se je za knjigo
how much did you subscribe to our fund? koliko ste prispevali za naš sklad?
he subscribed his name to the contract podpisal se je v pogodbi

zubilligen priznati, priznavati; odobriti, odobravati

затве́рджувати -джую недок., potrjeváti -újem nedov., odobrávati -am nedov.

одобрять, одобрить odobravati, odobriti; (po)hvaliti, sprejeti; soglašati s čim, izraziti soglasje

поддакивать, поддакнуть k vsemu reči »da«, prikima(va)ti, odobravati

схва́лювати -люю недок., sprejémati -am nedov., odobrávati -am nedov.

acclamare v. tr. (pres. acclamo)

1. glasno odobravati, pritrjevati, ploskati:
acclamare una proposta z glasnim odobravanjem sprejeti predlog
acclamare un artista ploskati, vzklikati umetniku

2. izvoliti z aklamacijo:
fu acclamato presidente z aklamacijo je bil izvoljen za predsednika

aclamar glasno odobravati, (s ploskanjem) pritrjevati; nujno prositi

aclamar por jefe soglasno izvoliti za vodjo

aklamírati -am (lat. acclamare) aklamirati, oduševljeno odobravati, povlađivati

beanstanden grajati, očitati (an čemu kaj), ugotavljati napake; reklamirati; (nicht gutheißen) ne odobravati

censurer [sɑ̃süre] verbe transitif cenzurirati; kritizirati, grajati, ne odobravati; religion obsoditi, naložiti disciplinsko kazen

censurer un article, une émission prepovedati objavo članka, oddajo

condamner [kɔ̃dane] verbe transitif, juridique obsoditi (à na); obsojati, grajati, zavračati, odklanjati, ne odobravati, kritizirati; prepovedati (knjigo); prisiliti

condamner à deux ans de prison obsoditi na dve leti zapora
condamner la violence, le mensonge obsojati, grajati nasilje, laž
condamner à être pendu obsoditi na smrt z obešenjem
condamner à la peine capitale, à mort obsoditi na smrt
condamner un malade (médecine) obupati nad bolnikom
condamner une porte, une voie zazidati vrata, zapreti pot za prehod
avoir condamné sa porte (figuré) ne sprejemati obiskov, nikogar ne sprejeti
mon métier me condamne à vivre souvent éloigné de ma famille moj poklic me često prisili, da živim pročod družine
se condamner priznati se za krivega

condenar obsoditi (a na); grajati, ne odobravati; zazidati (vrata)

condenar a muerte, condenar a diez años de prisión obsoditi na smrt, na 10 let ječe
condenarse (večno) pogubljen biti

culpō -āre -āvī -ātum (culpa)

1. koga ali kaj kot krivega (krivo) (po)grajati, (po)karati, česa ne odobravati; abs.: qui (amicum absentem) non defendet culpante alio H., non tam, culpetne probetne, eloquitur O.; z acc. personae: Pl., Varr., Q., Vop., c. Homerum Luc. fr., „ignoscite“, dixit, „quos modo culpavi“ O., c. Neronem Suet.; z inf.: ut illam culparet haec tradidisse Q.; v pass.: laudatur ab his, culpatur ab illis H., culpari metuit Fides H., num ergo culpandus est ille, i. e. reprehendendus Plin. iun.; s praep.: cum ob id culparetur Suet., in quo merito culpetur Suet.; z acc. rei: Ter., deorum consilia Pl., sua laudare, culpare Luc. fr., vir bonus … versus reprehendet inertes, culpabit duros H., faciem deae culpavit O., c. statuas Mart.; v pass.: in tantis vitiis hominum plura culpanda sunt quam laudanda Plin. iun.; od tod subst. gerundivum culpanda -ōrum, n (kar je) graje vredno: Q.

2. occ. koga ali kaj (o)kriviti, (ob)dolžiti, krivdo zvrniti (zvračati) na koga, kaj, krivdo podtakniti (podtikati) komu, čemu, krivdo (z)valiti na koga, kaj: tibi (od tebe) … culpatus Paris V., culpantur frustra calami H., arbore nunc aquas culpante, nunc torrentia agros sidera, nunc hiemes H., c. infecundiam agrorum et caeli intemperiem Col. Od tod adj. pt. pf. culpātus 3 graje vreden: vinum M. slabo vino, culpatius esse arbitror verba nova dicere Gell.

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

deprecate [déprikeit] prehodni glagol
moliti za odvrnitev (nesreče, zla); ne odobravati, grajati, obsojati; odvračati; milo prositi

to deprecate s.o.'s anger prositi koga, naj se ne jezi
to deprecate war ne odobravati vojne

désapprouver [dezapruve] verbe transitif ne odobravati, grajati; protestirati

la foule désapprouva bruyamment množica je hrupno protestirala

desaprobar [-ue-] ne odobravati; karati; odbiti; zanikati

désavouer [dezavue] verbe transitif (za)tajiti; zanikati, preklicati; ne prizna(va)ti, ugovarjati (quelqu'un komu), pustiti na cedilu, postaviti na laž; ne odobravati, grajati, obsojati

désavouer un enfant ne priznati otroka za svojega
désavouer la paternité d'un enfant zanikati očetovstvo otroka
désavouer la conduite de quelqu'un ne odobravati, grajati vedenje kake osebe
désavouer un ambassadeur dezavuirati, na laž postaviti poslanika

dezaprobá dezaprób vt. ne odobravati, grajati