Franja

ràzrezati -ežēm
1. razrezati, razparati
2. odmeriti: razrezati porez, priloge, doprinose

regular urejati, urediti, odmeriti, popraviti, prilagoditi, v ravnotežje spraviti

regular los gastos izdatke prilagoditi dohodkom

re-pendō -ere -pendī -pēnsum (re in pendere)

1. nazaj (od)tehtati, zopet (znova, spet) odtehtati (odtehtavati), z isto težo (mero) (v isti teži, meri) zopet (znova, spet) da(ja)ti, vrniti (vračati): rependere pensa O., Pr. odtehtano prejo.

2. odtehtati (odtehtavati), odmeriti (odmerjati), izplačati (izplačevati): Plin., Stat., Val. Max., rependere aurum pro capite Ci. odtehta(va)ti zlato za glavo = z zlatom odtehtati glavo = caput auro Vell.; pesn.: miles repensus auro H. odkupljen za drag denar, captivam manum ductore rependere Sil. rešiti.

3. metaf.
a) vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati), plačati (plačevati), poplačati (poplačevati): T., Ph., Stat. idr., gratia facto nulla rependatur O., rependere pretium vitae Pr., vices Pr., S. isto z istim, tako odmeriti, kakor se je komu merilo, milo za drago, si magna rependam V. če povrnem veliko z velikim = dobroto bogato povrnem, hac vitam servatae dote rependis? O. rešitev življenja, beneficia iniuriis Sen. ph. vrnem.
b) odtehtati (odtehtavati) = zopet poravnati (poravnavati), nadomestiti (nadomeščati), kaznovati: Plin. iun., Val. Fl. idr., damna formae ingenio O., poenas pares sceleribus Sen. tr. (u)trpeti kazen, kaznovati se, culpam culpā O. poravnati, maestam noctem Stat. maščevati, fatis contraria fata V.
c) duševno, v duhu (pre)tehtati = pretehtati (pretehtavati), preudariti (preudarjati), razmisliti (razmišljati), premisliti (premišljati, premišljevati) kaj, o čem: facta Cl.

sē-pōnō -ere -posuī -positum (se in pōnere)

1. (za nadaljnjo, poznejšo rabo) na stran položiti (polagati), postaviti (postavljati), da(ja)ti, de(va)ti, spraviti (spravljati): PLIN., Q., SUET. idr., quod celari opus erat, habebant sepositum et reconditum CI., seponere primitias magno Iovi O., aliquid ad fanum CI. za svetišče = za okrasitev svetišča, captivam pecuniam in aedificationem templi L., et pecuniam et frumentum in decem annos L.

2. (za kak namen) obdržati, pridrža(va)ti (pridrževati) (si), (pri)hraniti (prihranjevati), odmeriti (odmerjati), ločiti (ločevati): ut alius aliam sibi partem, in qua elaboraret, seponeret CI., seponere nullum sibi ad eam rem tempus CI., vestem mocchae PH. v oporoki (oporočno) nameniti, principatum divi Nervae (opis Nervovega cesarjevanja) ... senectuti seposui T., locus servilibus poenis sepositus T.

3. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati): de mille sagittis unam seposuit O. je izbral, seponere a ceteris dictionibus eam partem dicendi, quae ... CI., inurbanum lepido seponere dicto H.

4. oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran (proč): quibus sepositis et absentibus in rura sua consulatus ferebantur PLIN. IUN., interesse pugnae imperatorem an seponi melius foret, dubitavere T. ali da se umakne; metaf. na strani (ob strani) pustiti (puščati), odvrniti (odvračati), pregnati (preganjati): seponendum extra certamen alterum consulatum L. izven prepira je treba puščati, curas seposuisse graves O., sepobere questūs SEN. TR.; occ. kot publicistični t. t. (v cesarski dobi) v pregnanstvo (izgnanstvo) poslati (pošiljati), izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), s prepovedjo zapreti (zapirati) koga kam, omejiti (omejevati) koga na določeni kraj: aliquem a domo sua, aliquem in insulam T., in secretum Asiae sepositus prope ab exsule fuit T., sepositus Dolabella in coloniam Aquinatem T., seponere aliquem Surrentum SUET., Agrippa abdicato atque seposito SUET. – Od tod adj. pt. pf. sēpositus 3

1. odbran, izbran, izvrsten, odličen, uglajen, lep, svečan, slovesen: vestis TIB. slovesna, pražnja, grex MART.

2. poseben: mea gloria O., qua de re sepositus nobis est locus Q. posebno mesto.

3. oddaljen: fons PR., mare SEN. TR., gens MART.

Opomba: Sinkop. pt. pf. sēpostus: SIL.

ùdariti -īm
I.
1. udariti: udariti koga pesnicom, komu šamar, koga po licu; udarilo mi u noge; udariti glavom o zid
2. zabiti: udariti kolac u zemlju, klinac, čavao, ekser u dasku
3. postaviti: udariti znak pokraj druma, pritke za pasulj, za grah
4. zadeti: udario ga grom, metak; udarila ga kaplja zadela ga je kap; brod je udario u stijenu pod vodom
5. odmeriti: udariti porezu na prihode
6. zaviti: udariti lijevo od puta
7. napotiti se, usmeriti se: udariti rdavim putem
8. položiti: udariti temelj novoj zgradi
9. udariti, napasti: udariti na neprijatelja
10. začeti: udarila je kiša
11. bušiti, bruhniti: udariti u smijeh, u plač
12. udariti: vino mu je udarilo u glavu
13. vsekati: udariti znak u drvo
14. suniti, brcniti: udariti nogom o što, u što
15. nastaviti, udariti na pipo: udariti slavinu
16. natakniti, nabiti: udariti osudenika na kolac, zeca na ražanj
17. nabiti: udariti pendžeta na cipele potempljati čevlje
18. udariti koga na muke mučiti koga, začeti mučiti koga
19. udariti u žice zaigrati, zabrenkati
20. udariti u tanke žice začeti jadikovati, jadikovati; udariti u druge žice napeti druge strune; udarila ga čutura, šljivova grana u glavu nasekal se ga je, opil se je; udarila mu vlast, slava u glavu v glavo mu je udarila oblast, slava; udarila kola u brijeg, u breg prišlo je do nesreče; udario tuk na luk spopadla sta se dva enako huda nasprotnika, zadelo je kladivo na nakovalo; udariti kljunom u koru kavsniti, kljuniti skorjo; to mi je brzo udarilo u oči na to sem kmalu postal pozoren; udariti tragom iti po sledi; udariti na plićinu, na belaj naleteti na plitvino, na nesrečo; udariti na velika zvona obesiti na veliki zvon; udariti cijenu robi določiti ceno blagu; udariti u bijeg spustiti se v beg
II. udariti se
1. udariti se
2. suniti se
3. udariti se, spopasti se

weigh¹ [wéi]

1. samostalnik
tehtanje

2. prehodni glagol
tehtati (on a scale na tehtnici)
pretehtati, odtehtati, potehtati (in one's hand v roki)
odmerjati, odmeriti; (pre)ceniti, presoditi; razsoditi; upoštevati; dvigniti (sidro); pritisniti (to the ground k tlom)

to weigh one's words (pre)tehtati svoje besede
neprehodni glagol
tehtati; težiti, biti težak, imeti težo
figurativno biti tehten, važen, vreden; imeti velik vpliv, biti odločilne važnosti, biti odločilen; pritiskati, tiščati
navtika dvigniti sidro, odpluti, odjadrati
šport tehtati se (boksar itd.)

to weigh heavy težiti, težko bremeniti
it weighs 2 pounds to tehta 2 funta

zumessen^* dodeliti; Bedeutung, Wert, Gewicht: pripisovati, dajati; eine Strafe, eine kurze Lebenszeit: odmeriti

відмі́рити -рю док., odmériti -im dov.

отмеривать, отмерять/ отмерить odmerjati, odmeriti

отрезывать/отрезáть, отрезать proč rezati, odrezati; pren. odmerjati, odmeriti; ločevati, ločiti; ostro odgovoriti;
отрезанный ломоть ločeni član (družine, kolektiva)

прирeзывать in прирeзáть, прирeзать

1. odmerjati, odmeriti (zemljišče); prilastiti si (tujo zemljo);

2. zaklati, poklati

размерять, размерить izmerjati, izmeriti (zemljišče), odmerjati, odmeriti; v sorazmerje spraviti

розрахува́ти -раху́ю док., izračúnati -am dov., obračúnati -am dov., popláčati -am dov., odmériti -im dov.

abzirkeln odmeriti s šestilom

alambicar [c/qu] destilirati, čistiti; skopo (pičlo) odmeriti; pretirano brusiti (slog, jezik); tuhtati, izmodrovati

artō -āre -āvī -ātum (artus 3)

1. utesniti (utesnjevati), zožiti (zoževati), stisniti (stiskati), (s)tlačiti, (na)trpati, postaviti na tesno (gosto) (naspr. laxare): quis (crederet) pelagus victas artasse carinas? Lucan., angustias eas artantibus insulis parvis Plin., transversos fustes spisse artare Col., artatas ponti fauces modica insula claudit Sil., quorum (primordiorum rerum) condenso magis omnia conciliatu artari possunt Lucr., art. animam Lucan., tam artatum opus Vell. tako tesno omejeno, longior undecimi nobis... libelli artatus labor est Mart. daljše delo... sem skrčil; s čim? z abl.: art. atria immodicis imaginibus Mart., quos (libellos) artat brevibus membrana tabellis Mart., vallum artatur denso fugientum examine Stat., Syriae et Aegypti regna Romanā vicinitate artata Iust.; kam? z in in acc.: artatis in rugas repente cancellis Plin.; z dat.: flores artare canistris Col. poet., tela pharetris Stat.; (o osebah) pritiskati h komu, gnesti se okoli koga: quod occursantium populus te artaret Plin. iun.

2. occ. nategniti (natezati), zategniti (zatezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati): equum celerem artato compescere freno Tib., art. frenorum habenas Lucan., ubi fasciae artatae sunt Cels., vitis contineri debet vimine, non artari Plin.

3. pren. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), (pri)kratiti, skrajš(ev)ati, prikrajš(ev)ati, skrčiti (skrčevati), skopo odmeriti (odmerjati): Fortuna humana fingit artatque, ut lubet Pl., in praemiis, in honoribus omnia artata L., artata numero felicitas Vell. redka, artati temporis spatium Vell., dies sollemnis ludum artaverat Petr. je bil pouk prej končal, nonnumquam artare, nonnumquam prorogare tempus (rok) Icti., art. aliquem Icti. komu krajši rok dati, art. poenam tempore Icti.; art. aliquem, se v stisko (zadrego) spraviti (spravljati) koga, sebe: Icti.

berenten odmeriti/plačevati pokojnino (jemandem komu)

dose² [dous] prehodni glagol
odmeriti količino zdravila, dozirati; mešati, krstiti vino

escasear skopo odmeriti, varčevati, skopariti; postati redek, primanjkovati

nuestras existencias van escaseando naše zaloge postajajo pičle

escatimar odščipniti; skopo odmeriti; skriviti (pomen)

no escatimar medios vsa sredstva poskusiti