resound [rizáund] neprehodni glagol
odjekniti, odmevati (with od česa)
razlegati se, zveneti, imeti odmev
prehodni glagol
povzročiti odmev (razleganje); glasno naznanjati, širiti, slaviti, peti (slavo)
figurativno povzročiti senzacijo
to resound s.o.'s praises peti komu hvalo
Zadetki iskanja
- resultō -āre (—) (—) (freq. k resilīre)
I. intr.
1. odskakovati, odbijati se: tela resultant galeā O.
2. metaf.
a) o glasu odmevati, odjekovati, oglašati se: imago vocis resultat O., sonus resultat Plin., grave aera resultant Mart.; o kraju: colles clamore resultant O., tecta resultantia vocibus Plin. iun.
b) skakati, poskakovati (pomanjkljivost govora, če je v njem preveč kratkih glasov): vitiosum dicendi genus, quod verborum licentiā resultat Q.
c) upirati se, postavljati se po robu, nasprotovati, zoprvati: barbara nomina Graecis versibus non resultant Plin. iun. jih je mogoče postaviti v metrum, preliti v verze. —
II. trans. odbijati, povzročati odboj (odbijanje): saxa parilem sonum resultarent Ap. - retentir [rətɑ̃tir] verbe intransitif razlegati se, odmevati; oriti, (za)doneti
la salle retentit d'applaudissements dvorana odmeva od odobravanja, aplavza
un violent coup de tonnerre a retenti dans la vallée silovit grom je zadonel po dolini - retronar [-ue-] odmevati (grom)
- retumbar odmevati, zadoneti
- reverberate [rivə́:bəreit] prehodni glagol
odbijati (zvok, svetlobo), odsevati, odražati, nazaj pošiljati; dopustiti odjek ali odmev
kemija, tehnično reducirati, topiti, taliti
neprehodni glagol
odbijati se (o zvoku, svetlobi), odsevati, odražati se, odjekniti, odmevati, razlegati se; nazaj delovati (on na)
reverberating furnace talilna peč
to reverberate heat odžarevati toploto
to reverberate a sound odbiti zvok - riecheggiare v. intr., v. tr. (pres. riecheggio)
1. odmevati; odzveneti, odzvanjati
2. nositi, prinašati odmeve (tudi pren.):
il racconto riecheggia motivi kafkiani v povesti zasledimo kafkovske motive - rimbombar odmevati
- rimbombare v. intr. (pres. rimbombo) doneti, (globoko) odmevati
- ring*4 [riŋ] neprehodni glagol & prehodni glagol
(o zvonovih) zvoniti, zazvoniti; pozvoniti; (o kovancih) zveneti, zvenkljati, žvenketati; (za)doneti, odmevati, razlegati se; biti napolnjen, poln (with česa)
razglasiti, (ob)javiti (z zvonom), pozivati; iskati (for s.o. koga)
to ring again doneti, razlegati se, odmevati, zveneti
to ring the bell pozvoniti
to ring a bell sleng spomniti na (kaj), poklicati v spomin
the bell rings (is ringing) (zvonec) zvoni
to ring a burial zvoniti pri pogrebu
to ring changes (on) pritrkavati, zvoniti (mrliču), figurativno naznanjati konec (padec)
to ring the changes (on) prerešetavati, premlevati (isto stvar), izčrpati
the city rings with his fame mesto je polno njegove slave
to ring false (hollow) lažnivo, neiskreno zveneti
my ears ring v ušesih mi zveni
to ring the knell of s.th. z navčkom čemu zvoniti, figurativno pokopati kaj
the cheers made the rafters ring od vzklikov je odmevalo od tramov v ostrešju
he gave a ringing laugh zasmejal se je, da je vse zadonelo
to ring for the maid pozvoniti služkinji
to ring a peal udariti na zvon
to ring true imeti dober zven (o kovancu); pošteno, iskreno zveneti - ring off prehodni glagol
odložiti telefonsko slušalko, končati telefonski pogovor; odjekniti, odmevati
ring off! nehaj govoriti! - risonare
A) v. tr. (pres. risōno) pog. ponovno igrati (glasbilo)
B) v. intr.
1. ponovno zvoniti, odzvanjati
2. odmevati, doneti
3. odmevati, odjekniti - risuonare
A) v. tr. (pres. risuōno) spet igrati (glasbilo)
B) v. intr.
1. ponovno zvoniti, odzvanjati
2. odmevati, zadoneti
3. odjekniti, odmevati - roar2 [rɔ:]
1. neprehodni glagol
(o živalih) rjuti, rjoveti, tuliti; kričati, vpiti, vreščati, javkati; ječati (od bolečine); glasno se smejati, krohotati se; (o konju) hripati; (o vodi) bučati, šumeti; (o gromu, topu) grmeti, bobneti, treskati; (o vetru) tuliti, besneti
aeronavtika bučno odvršeti; (o mestih) hrumeti, odmevati (with od)
to roar at s.o. (za)dreti se na koga, nahruliti koga, (za)vpiti na koga
to roar with laughter tuliti od smeha, krohotaje se (za)smejati, (za)krohotati se
the sea roars morje buči
2. prehodni glagol
zakričati, zavpiti, zatuliti, zavreščati, zarjuti (kletvico ipd.)
to roar oneself hoarse do hripavosti se dreti, se izkričati
to roar s.o. down prevpiti, prekričati koga - roll2 [róul]
1. prehodni glagol
valiti, valjati, kotaliti; zviti, (za)motati, zvijati, svaljkati; prevažati, transportirati, voziti; tanjšati, valjati (železo); gugati, pozibavati, valoviti
fonetika izgovarjati soglasnik r z vibriranjem; (o reki) valiti, gnati; vrteti (okoli osi); razmišljati, prevračati misli, tuhtati
to roll a barrel valiti sod
to roll a blanket, a carpet zviti odejo, preprogo
to roll a cigarette zviti (si) cigareto
to roll one's eyes zavijati oči
to roll a lawn, a road zvaljati trato, cesto
to roll metals valjati kovino
to roll 10 miles on one's bicycle prevoziti 10 milj na biciklu
to roll one's r's drdrati, pogrkavati svoje r
to roll onesslf into one's blanket zaviti se v odejo
to roll paste razvaljati testo
to roll a problem round in one's mind premišljati sem in tja o problemu
to roll a snowball narediti sneženo kepo
roll my log and I'll yours figurativno roka roko umiva
he rolled himself from side to side pozibaval, majal se je z ene strani na drugo
the hedgehog rolled itself into a ball jež se je zvil v klobčič
they rolled him along the corridor peljali so ga (na vozičku) po hodniku
the waves rolled the ship valovi so pozibavali ladjo
to set the ball rolling figurativno spraviti (stvar) v tek, sprožiti, začeti
2. neprehodni glagol
valiti se, valjati se, kotaliti se; voziti se, potovati; obračati se, vrteti se; potekati, minevati, teči (o času, letnih časih); odteči, odtekati (o vodi); valovati, biti valovit (o morju); valovito se raztezati (o kopnem, zemlji); odjekniti, odmevati, razlegati se (o zvoku); bobneti; šumeti; gostoleti (o kanarčku); (o osebah) majati se, zibati se, racati; vrteti se, obračati se (okoli svoje osi)
a rolling country valovita pokrajina
a rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek, ki stalno menjava službo
to roll in money, in riches valjati se v denarju, biti zelo bogat
to roll into one stekati se v eno, združiti se
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to start the ball rolling figurativno spraviti kaj v tek, začeti, sprožiti
to start rolling začeti se
we had been rolling for hours without stopping once at a station vozili smo se ure in ure, ne da bi se bili ustavili enkrat na kaki postaji - scrosciare v. intr. (pres. scrōscio)
1. šumeti, bučati
2. pren. odmevati, doneti, zveneti:
nella sala scrosciano gli applausi dvorana odmeva od ploskanja
3. toskansko kipeti, prekipevati - suonare, sonare
A) v. tr. (pres. suōno)
1. glasba igrati (glasbilo)
2. oznaniti, oznanjati; zvoniti, trobiti; odbiti:
la campana suona l'Avemaria zvon zvoni zdravamarijo
l'orologio suona le sei ura bije šest
suonare il campanello pritisniti na zvonec
3. pren.
suonarla a qcn. zabrusiti, nabrenkati jih komu
4. pog. natepsti, premlatiti, nabunkati
5. pog. prevarati, ogoljufati, ociganiti
B) v. intr.
1. zveneti
2. zvoniti, biti; trobiti:
suonare a distesa zvoniti na vso moč
suonare a martello biti plat zvona
suonare a raccolta trobiti k zboru
3. knjižno odzvanjati, odmevati
4. glasba igrati (glasbilo)
C) v. tr., v. intr. knjižno glasiti se; pomeniti; izražati:
parole che suonano condanna obtožujoče besede - sonō -āre -uī -itum, toda sonatūrus (H.) (iz *su̯en-ō, indoev. kor. *su̯en- doneti, zveneti, šumeti; prim. skr. svánati (on) doni, svānáḥ šumeč, svanáḥ glas, don, lat. sonus, stvnem. swan = nem. Schwan, ang. swan)
I. intr.
1. kak glas ali zvok od sebe da(ja)ti, (o)glasiti se, oglašati se, (za)doneti, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)šumeti, (za)vršati, (za)vršeti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, (za)ropotati, (za)topotati, (za)prasketati ipd.: Enn. ap. Non., Tib. idr., vox sonat Pl., Pergami in occultis ac reconditis templi … tympana sonuerunt C., classica sonant V., ubique lyraeque tibiaeque et cantūs sonant O., cantus sonant citharā Apollinis Ph., sonant Lydia plectra Pr., sonant clamore viri, stridore rudentes, undarum incursu gravis unda, tonitribus aether O. hrupijo, besnijo, ut virorum cantu, feminarum ululatu sonuit acies T., terrent enim trepidantve (sc. Germani), prout sonuit acies T., contra sonantem (ker ga boginja stresa) Palladis aegida H., aureus ex umero sonat arcus et arma Dianae V. rožlja, tela (puščice v tulcu) sonant umeris O. rožljajo, sonuit contento nervus ab arcu O. je zabrnela, je zabrenčala, je zapela, fraxinus in umero sonuit O. sulica je zabrnela, solido graviter sonat ungula cornu V. peketanje (topotanje) kopit bobni, sonabat flamma O. je prasketal, sonabant incendio silvae Cu. so hreščali, so pokali, rauci sonuerunt cardine postes Pr. so zaškripala, saepe a latere ruentis aedificii fragor sonuit Sen. ph. pogosto je zahreščalo od strani … , fons sonat a dextra O. šumlja, pljuska, sonans pelagus V. burkajoče, pljuskajoče, nunc mare, nunc silvae Threïcio aquilone sonant H. šumijo, longe sonans Aufidus H. hrumeči, turba (sc. umbrarum) sonans V. brneča, pennae sonuere per auras O. so frčale, brnele, brenčale, (sc. ales) sonans V. (o sovi) frfotajoča, hirundo … humida circum stagna sonat V. frči, cvrči, motae sonuere colubrae O. so zasikale, spumae sonantes O. cvrčeče, šumeče; o govoru, besedah: bene (melius, optime) sonare Ci. lepo (lepše, zelo lepo) zveneti, glasiti se, acute sonare Ci., sonare inani voce Ci. žvenkljati s praznimi besedami, prazne besede govoriti, nunc magno ore sonandum (sc. est) V. zdaj naj se oglasi doneča hvalnica.
2. occ. odmevati, odzvanjati: balatu pecorum … amnes arentesque sonant ripae V. reke in suhi bregovi odmevajo od beketanja … , po rekah in suhih bregovih se razlega beketanje; tako tudi: ingenti sonuerunt omnia plausu (fofot, fofotanje) V., femineo clamore sonat domus O., omnia passim mulierum puerorumque … ploratibus sonant L. —
II. trans.
1. (z notranjim obj.) oglasiti (oglašati) se s čim, kak glas od sebe da(ja)ti, odzvanjati kako: inconditis vocibus inchoatum quiddam et confusum Ci. nepopolne in zmedene glasove dajati od sebe, poëtae pingue quiddam atque peregrinum sonantes Ci. pesniki, katerih pesmi se glasijo naduto in tuje, Cotta sonabat contrarium Catulo, subagreste quiddam planeque subrusticum Ci., sonare aridum Varr. vreskniti, tale sonat populus O. tako (za)hrumi, leve nescio quid femineumque sonet O. nekako mehko in po žensko naj zveni (odzvanjaj) njih glas, illa sonat raucum quiddam O. nekako vrešči, nec mortale sonans V. in ne po smrtniško (= ne človeško) govoreča; z acc. pl. n.: rauca saxa sonabant V. zamolklo so odmevale (bučale) kleči, amnis rauca sonans V. votlo doneča, votloglasna, bobneča, os magna sonaturum H. vznesen (zanosen) jezik, vznesena (zanosna) beseda, chordae diversa sonabant O. so različno zvenele (pele), svobodneje, sonante mixtum tibiis carmen lyra H., sonare carmina Pr. peti, sonabit cornua quod vincatque tubas H. preglasi (ti) rogove in trube, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško (po človeško, kot človek), itinerarium sonare Amm. trobiti k odhodu (na odhod).
2. occ.
a) z glasom naznaniti (naznanjati) ali izda(ja)ti: furem sonuere iuvenci Pr.
b) pomeniti, imeti (nositi) pomen, pomenjati: quid sonet haec vox voluptatis Ci., haec duo verbo se discrepare re unum sonare videntur Ci., condocentes nihil aliud sonat quam simul docentes Aug.
3. pesn.
a) glasno klicati: sonant te voce minores Sil. bebljajo tvoje ime, alcyones Ceyca suum sonent Sen. tr. naj pomilujejo, nolis licet, ille sonabit Mart., ut ego semper in ore meo nomen tuum sonem Hier.; z neodvisnim govorom: ipsa sonant arbusta: „Deus, deus ille“ V., teque ferens parvum … „Euhoe Bacche“ sonat O., exululatque Euhoeque sonat O., sonat inde … : „Tu limina dextrae servabis portae … “ Sil.
b) peti, opevati, slaviti, slavo peti komu, (velikoustno) poveličevati: lyra te sonabit O., te carmina nostra sonabunt O., magno nobis ore (na ves glas) sonandus eris O., sonare bella O., te sonantem … plectro (= lyrā) … , mala dura belli H., sonare Germanas acies, Daca proelia Stat., atavos et avorum antiqua nomina sonantem V. ponosnega na pradede in stara imena; z neodvisnim govorom: sive mendaci lyra voles sonari tu pudica, tu proba … H. (Epod. 17, 39 in nasl.) opevana biti ob … liri (po drugih to ni konstrukcija NCI, ampak ACI = da se poje ob … liri, da … lira zazveni ali zapoje). — Od tod adj. pt. pr. sonāns -antis doneč, zveneč, bučeč, glaseč se, zvočen: concha O. bučeča, meatus animae sonantior Plin. iun., sonantia verba Plin. iun. blagoglasne, ut sint alia (sc. verba) sonantiora Ci. polnozvočnejše, ut tibi tumidius videretur, quod est sonantius Plin. iun. polnozvočnejše, polneje zveneče, ex quibus (sc. litteris črk = glasov) aliae sunt insonae (mutavci, nezveneči glasovi), semisonantes (polglasniki, polvokali) aliae, pars sonantes (samoglasniki, vokali) Ap. — Adv. v komp. sonantius polnozvočneje: „transdere“ veteres sonantius quod nos lenius dicimus „tradere“ Don. Opombe: Neklas. obl. iz pf. debla: sonavērunt It., sonaverint Tert.; obl. po 3. spregatvi: sonĕre Acc. ap. Non., Lucr., sonit Enn., Acc. ap. Non., sonunt Enn., Pac. fr. - sòriti sȍrīm
I. podreti, skotaliti dol: sorite krov koji je na nas kao kamen grobni sio
II. soriti se
1. podreti se, skotaliti se dol
2. odmevati: soriše se brda i doline - strepō -ere -uī (-itum) -itūrus
1. jezno hrupeti, hrumeti, delati hrup (trušč), kričati, vriskati, vreščati, šumeti, šumotati, šumotljati, vršeti, hreščati, ropotati, grmeti, grmotati, bučati, žvenketati, žvenkljati, rožljati, žuboreti ipd. (gl. še strīdeō): Val. Fl., Sil., Amm. idr., inter se strepere Ci. poet., barbari suo more laetari, exsultare, strepere vocibus S. so … vsevprek kričali, mixti strepentium paventiumque clamores L., illi … vocibus truculentis strepere T., videor … argutos inter strepere anser olores V. da gagam, (sc. apes) in alvo strepunt Plin., arma et scuta … offensa quo levius (manj) streperent S., strepit adsiduo cava tempora circum tinnitu galea V., fluvii strepunt hiberna nive turgidi H., rauco strepuerunt cornua cantu V. so zabučali, so zadoneli, so zahrumeli, strepunt litui H. bučijo; ret.: intra Albanam arcem sententia Messallini strepebat T. je hrumela, je odzvanjala, je odmevala; redko trans.: haec cum … streperent L. ko so hrupno zaganjali take klice (glasove) = ko so tako z(a)ganjali hrup, qui (sc. lucus) Capitolium montem strepit Fr. navdaja s šumom, napolnjuje s šumenjem.
2. strepere aliquā re (o krajih, kjer se sliši kak hrup, šum) vračati zvok, odzvanjati, odzivati se, po (v) čem kaj hrupeti (hrumeti, šumeti), odmevati, resonirati, razlegati se: Plin., strepit omnis murmure campus V., ludos litterarum strepere discentium vocibus L., urbs ipsa strepebat apparatu belli L., strepunt aures clamoribus plorantium sociorum L., navium, militum, armorum paratu strepere provinciae T., placidum aequor mille navium remis (veslaje) strepere T., omne convivium obscaenis canticis strepit Q., symphoniarum cantibus strepentes lacus Sen. ph., quid dicam … hic non fora litibus strepere Sen. ph.; pren.: Scythici … equitatus equorum gloriā strepunt Plin. slovijo zaradi svojih konj.