Franja

relâchement [-lɑšmɑ̃] masculin zrahljanje (strun, vrvi); popuščanje, oslabitev; omiljenje, olajšanje; figuré popuščanje (vneme, discipline); sprostitev, oddih, relaksacija, počitek; médecine mlahavost, ohlapnost

relâchement de la discipline, des mœurs zrahljanost, popuščanje discipline, nravi
travailler sans relâchement delati brez oddiha

relax m invar. počitek, oddih; sprostitev

relaxātiō -ōnis, f (relaxāre) odnehanje, odnehljaj, popuščanje: Boet., ieiunii (naspr. constrictio) Aug.; zlasti odnehanje, popuščanje = (od)počitek, počivanje, oddih, sprostitev, relaksacija (naspr. contentio napor): animi Ci.; abs.: quae est ista relaxatio, cum … Ci.

re-levō -āre -āvī -ātum (re in levāre)

1. zopet (znova, ponovno) vzdigniti (vzdigovati), zopet (znova, ponovno) dvigniti (dvigati, dvigovati): e terra corpus O., in cubitum relevo mea membra O. naslanjati se na … ; caput (pren.) Lucan.

2. lajšati, olajšati (olajševati): epistulam Ci., vimina curva (koše, ulje, čebelje panje) O.; z abl.: alvum stercore Hier., relevari longā catenā O.; abs.: minimo relevari labore O. zlahka roditi.

3. metaf.
a) (u)blažiti (ublaževati), (o)lajšati (olajševati), zlajšati (zlajševati), polajšati (polajševati), (po)tolažiti, (u)tolažiti, (u)tešiti, potešiti, poteščati, (od)pomoči (pomagati), odpraviti (odpravljati), pregnati (preganjati), zmanjšati (zmanjševati): morbus istius poenā relevatus Ci., communem casum misericordiā hominum Ci., meos releves aestus O. (o)hládi, relevare luctum, famem, sitim O., studium laboremque Plin. iun.
b) komu nuditi olajšanje (olajšavo, (od)počitek, oddih), narediti, da komu odleže (da si kdo oddahne, se odpočije, počije), poživiti (poživljati), osvežiti (osveževati), rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati): pectora mero O., membra sedili O., cuius mors te ex aliqua parte relevavit Ci., potius relevare (opogumiti (opogumljati), tolažiti, tešiti) quam castigare Ci.; med. relevari rešiti (reševati) se, osvoboditi (osvobajati) se, otresti (otresati) se, odpoči(va)ti se, oddahniti (oddihovati) si (se), opomoči si: cura et metu relevati esse videbimur Ci., relevata res publica Ci., non est in medico semper, relevetur ut aeger O.
c) oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati) kakega bremena: publicanos tertiā mercedum (najemnine) parte Suet. odpustiti jim, oprostiti jih, spregledati jim, pogledati jim skozi prste.

remissiō -ōnis, f (remittere)

1. (od)pošiljanje nazaj
a) (osebe) vrnitev, vračanje, odposlanje, pošiljatev nazaj: obsidium captivorumque L.
b) (stvari) vračanje, odbijanje: splendoris Vitr.

2. spuščanje: superciliorum aut remissio aut contractio Ci.; metaf. popuščanje, padanje, prenehanje, odleganje, preleganje, prekinitev, prekinjanje: nisi aer influens cum incremento fecerit auctus et remissiones continenter Vitr., vocis contentiones et remissiones Ci. dviganje in padanje (spuščanje), tales amicitiae sunt remissione usūs (občevanje s popuščanjem) eluendae Ci., luctūs Ci., clamoris Corn., laboris Varr., morbi Ci., febris Cels.; occ.
a) odpust, odpustitev, odpuščanje, popust, popuščanje, odveza, spregled: poenae Ci., tributi in triennium T., nuntiationis Icti. preklic prepovedi; abs.: publicani remissionem petentes Suet., post magnas remissiones (od zakupnine) Plin. iun.; tako tudi: de remissionibus cogitare Plin. iun.; pri Eccl. = odpust(ek), odpuščanje (grehov): delicti Tert., peccatorum Ambr.
b) (od)počitek, počivanje, oddih: Plin. iun., Gell. idr., danda est omnibus aliqua remissio Q., tempora curarum remissionumque divisa T.; poseb. animi remissio duševni (od)počitek, oddih: Sen. ph. idr., ad animi remissionem Ci.; toda: in acerbissimā iniuriā remissio animi et dissolutio Ci. ep. ali naturalis animi remissio et laxitas Sen. ph. duševna mirnost, ravnodušje, ravnodušnost.
c) mehkota, milina, miloba, milota, blagost, popustljivost, spregled: Ci. (De oratore 2, 72).

repair² [ripɛ́ə] samostalnik
popravilo, popravljanje, reparatura, vzpostavitev v pravilno stanje, vzdrževanje v dobrem stanju; okrepitev, oddih, okrevanje

repairs množina popravila, stroški za popravilo
in bad (good) repair v slabem (dobrem) stanju
out of repair (tudi figurativno) pokvarjen, v slabem stanju
under repair, in repair v popravilu
in need of repair potreben popravila
to be under (in) repair biti v popravilu
his health needs repair on je potreben oddiha, okrepitve
to keep in good repair vzdrževati v dobrem stanju
to make repairs popraviti, zakrpati
your boots need repair vaša obutev je potrebna popravila

repáus -uri n

1. počitek, odmor, oddih
□ pe loc repaus! na mestu voljno!

2. mirovanje

répit [repi] masculin, commerce odlog; figuré trenutek; oddih, pavza

sans répit brez prestanka, neprestano, brez odmora
je n'ai pas un instant de répit tudi trenutka miru nimam
accorder un répit à ses débiteurs odobriti odlog svojim dolžnikom

repos [rəpo] masculin počitek, oddih, mirovanje, mir; spanje; figuré odmor, pavza

de tout repos čisto miren, ki nudi popoln mir
situation féminin de tout repos zelo mirna služba, sinekura
sans repos (ni cesse) brez odmora, brez pavze, nepretrgano
repos! (militaire) voljno!
repos éternel večni mir
repos hebdomadaire tedenski, nedeljski počitek
repos public javni mir
repos dans un vers cezura, premolk v stihu
lit masculin de repos postelja za počivanje čez dan
champ masculin du repos pokopališče
terre féminin au repos praha
accorder, donner un peu de repos à quelqu'un dati komu nekoliko počitka, miru, oddiha
n'avoir pas de repos (figuré) nobenega miru ne imeti
avoir la conscience en repos imeti mirno vest
dormir en repos (figuré) (môči) mirno spati
laisser en repos pustiti pri, v miru
prendre du repos odpočiti si, počivati
troubler le repos de quelqu'un motiti koga v spanju

repose¹ [ripóuz] samostalnik
počitek, počivanje, mirovanje, odmor; mir, pokoj, tišina, spanje, sen; oddih (from od)
umirjenost, mirnost; (umetnost) harmonija

in repose v mirovanju (tudi o vulkanu)
repose from toil oddih od napornega dela
to lack repose lahkó se pustiti vznemiriti
to seek (to take) repose iskati (najti) mir

reposo moški spol mir, počitek, počivanje, oddih; spanje

reposo en cama (med) počivanje v postelji
cura de reposo (med) počivalna (ležalna) kura

rēquie f (samo sing.) mir; oddih, počitek:
senza requie nepretrgoma
non avere requie ne imeti miru

re-quiēs -ētis (kot e-deblo gen. requiēī (S. fr.), acc. requiem in requietem pri Ci., le requiem pri T., abl. requiete (Ci. poet.), requiē (O.); dat. nerabljen; prim. quiēs) f

1. mir, (od)počitek, oddih: Varr., L., T., Lucr. idr., non labor meus, non requies Ci., requie relevare laborem O., quantum ad requiem animi et corporis conceditur temporum Ci., curarum Ci., pugnae V., requietem quaerere et non invenire Lucceius ap. Ci., dare aliquam requiam senectuti meae Suet.; (v krščanstvu) zlasti posmrtni mir, mir v grobu, mir po smrti: Vulg.

2. meton. počivališče: requies ea certa laborum V., sibi dum requiem quaerit H.

resource [risɔ́:s] samostalnik
vir (sredstev); pripomoček, pomožno sredstvo; zatočišče, izhod
množina denarna sredstva, dohodki; bogastvo
ekonomija, ameriško aktiva; oddih, razvedrilo, zabava; spretnost; okretnost, talent, dar, sposobnost, iznajdljivost, trik, umetnija

without resource brezizhoden, brezupen, brez rešitve
a man of resources človek, ki si zna pomagati, iznajdljiv človek
natural resources naravna bogastva
I find reading a great resource branje mi je v veliko razvedrilo
flight was my only resource beg je bil moja edina rešitev
he was thrown on (was left to) his own resource bil je prepuščen samemu sebi
it is our last resource to je naše zadnje zatočišče
my last resource was... ni mi preostalo nič drugega, kot da...

respīrāmentum -ī, n (respīrāre) oddih, (od)počitek: Aug.

respīrātiō -ōnis, f (respīrāre)

1. dihanje: Plin., Q., Cael., sine respiratione pugnare L. brez oddiha, brez odduška, brez počitka, neprestano, neprenehoma, respirationem requirere Ci.; occ. oddih, oddušek, odmor, pavza, točka mirovanja v govoru: Q., morae respirationesque delectant Ci.

2. metaf. izhlapina, izparina, izpar(ic)a, para, izpuh: aer oritur et respiratione aquarum Ci.

respite¹ [réspit, réspait] samostalnik
odlog, odgoditev, odložitev, podaljšanje roka; kratek odmor, premor, prestanek; olajšanje, oddih (from od)
pomilostitev, odgoditev izvršitve (smrtne kazni), odlog kazni

to grant a respite dati odlog
to put in respite odgoditi, odložiti
to toil without respite garati, težko delati brez oddiha, brez prestanka

rest¹ [rest] samostalnik
(nočni) počitek, počivanje, mirovanje, mir; spanje, odmor, oddih; večni počitek (mir); počivališče; dom, zavetišče, prebivališče
tehnično opora, opornik, podpornik
glasba pavza; (metrika) cezura; (redko) obnovljena moč

without rest brez miru, brez odloga, nemudoma
at rest miren, nepremičen, mrtev
a good night's rest dobro spanje
rest room soba za počivanje, dnevna soba; ameriško toaleta
rest period šport odmor v igri
day of rest dan počitka, praznik
sailors' rest dom za pomorščake
travellers' rest turistični dom (prenočišče)
vulcano at rest mirujoč vulkan
to be at rest mirovati, v miru počivati (o mrtvem); biti pomirjen
to allow an hour for rest privoščiti si uro počitka
to come to rest priti do miru, pomiriti se
to go (to retire) to rest iti k počitku, iti spat
to lay to rest položiti k (večnemu) počitku, zagrebsti, pokopati
to set s.o.'s mind at rest pomiriti, umiriti, utešiti, potolažiti koga
to set a question at rest odločiti, rešiti vprašanje
to take a rest odpočiti se
to take one's rest počivati, iti k počitku
I want rest potreben sem počitka

ripōso

A) m

1. počitek, odmor, oddih: ekst. spanje:
buon riposo! prijeten počitek!
l'eterno riposo evfemistično večni počitek, smrt
riposo domenicale nedeljski počitek
oggi riposo gled., film danes ni predstav

2. knjižno mir

3. pokoj:
andare a riposo upokojiti se
collocare a riposo upokojiti
mettere qcs. a riposo, in riposo česa ne uporabljati več

4. glasba pavza

5. agr. zimsko spanje, mirovanje; prelog:
riposo del terreno praha

6. arhit. ravna površina (v nasprotju z razgibanimi):
le volute e i riposi di un palazzo barocco volute in ravne površine baročne palače

B) inter. voj. na mestu odmor!

sieste [sjɛst] féminin opoldanski počitek, oddih, spanje (po kosilu), siesta

faire la sieste počivati po kosilu