Franja

захисти́ти -хищу́ док., zaščítiti -im dov., ubraníti ubránim dov., obvarováti -újem dov.

оберегти́ -режу́ док., obvarováti -újem dov.

уберегти́ (вберегти́) -режу́ док., obvarováti -újem dov.

dēlūstrō -āre koga s čim gladeč obvarovati nesreče: Ap. h.

keep from

1. prehodni glagol
zadržati, odvračati, ovirati, preprečiti, obvarovati pred; zamolčati, prikrivati

2. neprehodni glagol
izogniti se česa

he keeps me from work odvrača me od dela
I kept him from knowing too much poskrbel sem, da ni zvedel preveč
he kept me from danger obvaroval me je pred nevarnostjo
you are keeping s.th. from me nekaj mi prikrivaš
he could not keep from laughing ni se mogel izogniti smehu

òtēti ȍtmēm, òtmi, òtēh òtē, ȍteo ȍtela
I.
1. ugrabiti, s silo vzeti: razbojnici su mu oteli dijete; borio se da otme još koji dan da napiše štogod; oteti kome zalogaj iz usta; smrt ga je prerano otela
2. izviti: oteti kome što iz ruku
3. obvarovati pred: oteti zaboravu = od zaborava; njega nisam mogla oteti bijedi
4. oteti mah prevladati
II. oteti se
1. rešiti se, oteti se: pomoću Rusa oteli su se od Turaka
2. izviti se: ote mu se krik očajanja
3. zareči se: riječ mu se ote zareklo se mu je, beseda mu je ušla

save¹ [séiv]

1. prehodni glagol
rešiti (from pred)
zaščititi; shraniti, čuvati, spraviti (žito itd.); (ob)varovati (pred), ohraniti, prihraniti, (pri)varčevati, dobro gospodariti (z), varčno porabljati ali trošiti; prizanesti, prizanašati
šport obvarovati poraza, preprečiti zadetek (gol)
teologija zveličati, odrešiti; dospeti, še ujeti, ne zamuditi (vlaka itd.); zadovoljiti

2. neprehodni glagol
varčevati, biti varčen; ohraniti se

to save appearances ohraniti videz normalnosti, uglednosti
to save one's bacon figurativno rešiti si glavo
to be saved teologija biti odrešen, zveličan
save your breath! prihrani si svoje besede! molči!
he was saved from drowning rešili so ga, da se ni utopil (utonil)
to save one's eyes varovati svoje oči
to save one's face ohraniti, čuvati svoj obraz, svoj prestiž (ugled, dostojanstvo)
to save s.o.'s life rešiti komu življenje
to save money (pri)varčevati denar
a penny saved is a penny gained privarčevan peni je pridobljen peni
save the mark! sleng oprostite besedi (izrazu)!
you may save your pains lahko si prihranite svoj trud
to save the post pravočasno oddati pošto
save (ali saving) your presence oprostite besedi (opravičilo za nespodobno besedo)
to save the train (še) ujeti (priti na) vlak
a stitch in time saves nine figurativno bolje je preprečiti kot lečiti

избавлять, избавить odreševati, (od)rešiti česa, oprostiti česa; obvarovati česa;
избави бог! bog varuj!; bog ne daj!;
избавь! daj mir!, pusti me!;

callar zamolčati, utišati, z molkom preiti; izpustiti (črko); molčati, umolkniti, ponehati

callar el pico jezik za zobmi držati, molčati
callar un secreto obvarovati tajnost
¡calla esa boca! molči! jezik za zobe!
mátalas callando potuhnjenec; hinavec
calla callando skrivaj, čisto tiho
¡calla! ¡calle! le počakaj! pazi se! neverjetno, kaj pravite!
el callar molk, molčanje
quien calla, otorga kdor molči, soglaša
callarse molčati, umolkniti; nehati vpiti (jokati itd.)

deterioración ženski spol poslabšanje, pokvarjenje; poškodba; sprijenost, propad

mercancías de facil deterioración lahko pokvarljivo blago
preservar de deterioración obvarovati pred škodo

izumrtje samostalnik
1. (o živih bitjih) ▸ kihalás, kipusztulásDanes je populacija risa genetsko izrazito osiromašena in na robu izumrtja. ▸ Napjainkra a hiúzállomány súlyosan megfogyatkozott genetikailag és kihalás fenyegeti.

2. (o dejavnosti ali predmetu) ▸ kihalás, megszűnés
Ob stalnem poudarjanju popolnoma električne vožnje se zdi, da so motorji na notranje zgorevanje pred izumrtjem. ▸ Úgy tűnik, hogy a teljes mértékben elektromos motorok folyamatos előtérbe kerülésével a belső égésű motorok el fognak tűnni.
Jeziku novozelandskih domorodcev je grozilo izumrtje. ▸ Az új-zélandi őslakosok nyelvét kihalás fenyegette.
Z izumrtjem tolarja na Bledu nimajo težav, saj je bil evro že prejšnja leta glavno plačilno sredstvo. ▸ Blednek nem okoz gondot a tollár megszűnése, mivel az elmúlt években az euró volt a fő fizetőeszköz.

3. (o kraju) ▸ kihalás
Vsi hodimo tja, saj zaradi izumrtja mestnih središč druge izbire nimamo. ▸ Mindannyian azért járunk oda, mert a városközpontok kihalásával nincs más választásunk.

līs, lītis, gen. pl. lītium, (stlat. stlīs) f

1. prepir(anje), prerekanje, kreg(anje), spor, nasprot(ovan)je, nesoglasje, svaja, zdraha: lites factae sunt inter eos Ter., aetatem in litibus conterere Ci., lites sedare Ci. ali litem componere V. spor(e) poravnati, zgladiti, litem lite resolvere H. sporno zadevo hoteti razsoditi z novo sporno zadevo, grammatici certant et adhuc sub iudice lis est H. zadeva še ni rešena, in litem ire O. prepirati (kregati) se, lis est cum formā magna pudicitiae O., semper habe morsus circa tua colla recentes, litibus alternis quos putet esse datos Pr., lis uxoria Sen. ph. domači prepir (s soprogo).

2. occ. pravni (sodni) spor, pravda, pravdna zadeva, sodni proces: litem sequi ali sectari Ter. hoteti, stremeti za, prizadevati si (za), contrahere lites Pl. navleči si, nakopa(va)ti si, contractas lites iudicare Ci., decemviri stlitibus iudicandis Ci. (gl. decemvirī), litem intendere alicui Ci., Don. ali litem inferre alicui Sen. ph. pravdo začeti s kom, tožbo vložiti zoper koga, inferre in aliquem litem capitis Ci. krvna pravda, litem orare Ci. pravdati se, totam litem obtinere aut amittere Ci., litem suam facere (o odvetniku) = namesto strankine zadeve zagovarjati samega sebe: Ci., (o sodniku) = krivično sodbo izreči (zaradi naklonjenosti, podkupnine idr.): Dig., o sodniku tudi = ne priti na določeni dan, zamuditi določeni dan: ad comitium vadunt, ne litem suam faciant Titius ap. Macr.; litem dare secundum aliquid Ci. (raz)sodbo izreči (izrekati), pravdo razsoditi (razsojati), litem dare secundum aliquem Val. Max. razsoditi (razsojati) komu v prid, komu v korist, litem dare contra aliquem Gell. razsoditi (razsojati) zoper koga, komu v škodo, l. privata, multitudo litium Ci., litem discernere arvis V. polje obvarovati pred pravdo, committere iudici litem Petr.

3. meton. pravdni (sporni) predmet, sporna zadeva (stvar): quibus res erat in controversia, ea vocabatur lis Varr., illud mihi quidem mirum videri solet tot homines tam ingeniosos … statuere non potuisse, utrum rem an litem dici oporteret Ci., litem aestimare (gl. aestimō) = litem taxare Sen. ph., litem perdere Pl., C., H. pravdno zadevo (in z njo pravdo) izgubiti, in suam rem litem vertere L. sporno zadevo (njivo) zase pridržati (o sodniku), interceptor alienae litis L.

pérdida ženski spol izguba; škoda

pérdida de sangre izguba krvi
pérdida de vista izguba vida, oslepitev
a pérdida de vista v nedogled
sin pérdida de tiempo brez izgubljanja časa, nemudoma
padecer (sufrir), reparar una pérdida utrpeti, poravnati izgubo
¡no tiene pérdida! ne morete zaiti!
evitar pérdidas obvarovati se škode

préserver [-zɛrve] verbe transitif (ob)varovati, ščititi (de pred), očuvati

se préserver des dangers, d'une maladie obvarovati se, ubraniti se nevarnosti, bolezni
mon manteau me préserve bien du froid moj plašč me dobro varuje pred mrazom
préserver les intérêts des enfants mineurs ščititi interese mladoletnih otrok
Dieu, le ciel m'en préserve! bog me varuj tega!

prōvīsiō -ōnis, f (prōvidēre)

1. sprevid, (v)naprejšnje vedenje, (v)naprejšnje spoznanje, dojetje, daljnovidnost, predvidenje, predvidevanje, predvidevnost: animi Ci. (Tusc. disp. 3, 30).

2. previdnost: animi Ci. (Orator 189).

3. (v)naprejšnja skrb, vnaprejšnji (preventivni) ukrep(i), (p)oskrba, preskrbilo, tudi preprečevanje, preprečitev: honestae provisiones Amm.; z objektnim gen.: temporis posteri Ci. skrb za … , omni diligentiae provisione Eutr. z vso možno skrbnostjo, omnium horum vitiorum atque incommodorum una cautio est atque una provisio ut ne … Ci. pred vsemi temi pomanjkljivostmi in nevšečnostmi se je mogoče zavarovati in se jih obvarovati samo na en način, da ne … ; s subjektnim gen.: provisione maiestatis tuae Veg., provisione Severi et Traiani Lamp.

reši|ti¹ [é] (-m) reševati

1. retten (vor), pred čim: erretten vor; izpod ruševin, plazu, iz rudnika, vode: bergen
rešiti ven hinausretten, herausretten (aus)
rešiti iz retten aus, herausretten aus
rešiti pred retten vor, pozabo, smrtjo: dem Vergessen/Tod entreißen
(obvarovati) bewahren (vor)

2. (odrešiti) erlösen (von)
reši nas hudega erlöse uns vor dem Bösen

reši|ti se [é] (-m se) reševati se sich retten (vor), davonkommen, (ostati živ) mit dem Leben davonkommen, smrti, nesreče: dem Tod/Unglück entrinnen; pred čim: sich erretten (vor); (obvarovati) sich bewahren vor; iz zadrege z izgovarjanjem: sich herausschwindeln (aus)