Franja

miseror -ārī -ātus sum (miser) pomilovati, obžalovati koga, sočustvovati s kom, jadikovati, tožiti, tarnati za kom, čim: se Pl., T., periculum Ci., fortunam Ci., huius eventum Ci., casum S., T., iram inanem amborum V., hoc atrociter, graviter, apte, copiose Gell. obžalujoč izjavljati; pesn. z loc. animi ali abl. loci animo v srcu pomilovati = usmiliti se koga, usmiljenje imeti s kom: iuvenem animi miserata repressit V., sortem animo miseratus iniquam V., miserans attollit amicum V., Phoebe, gravis Troiae semper miserate labores V.; pesn. in poklas. z gen.: mei Acc. ap. Non., tanti viri, formae Iust., poenae indignae Sil. — Act. soobl. miserō -āre: Acc. ap. Non. — Od tod

1. gerundiv miserandus 3 pomilovanja (obžalovanja, usmiljenja) vreden, beden, nesrečen, ubog: invidiosa suis (sc. Niobe), at nunc miseranda vel hosti O., haec mihi videntur misera atque miseranda Ci., fortuna S., miserandum in modum Ci., ut aliis miserandus, aliis irridendus esse videatur Ci.; s sup. na -u: haec indigna miserandaque auditu L.

2. adv. pt. pr. miseranter: quod aut ampliter insigniterque aut lacrimose atque miseranter aut multa copiosaque invidia gravique et penetrabili querimonia dixerit? Gell.

nàžaliti -īm
1. obžalovati: ja ne mogu dovoljno nažaliti što te je snašla nesreča
2. nažaliti se nažalovati se

paenitet (slabše poenitet) -ēre -uit (paene)

I. impers.

1. premalo biti, ne biti po volji komu, ne biti po godu komu, ne biti všeč, ne ugajati komu, nezadovoljen biti kdo s čim, nad čim, jeziti koga, mrziti komu, za malo se zdeti komu, odpor imeti kdo do česa, žal biti komu česa, komu za kaj, zaradi česa, (po)kesati se kdo česa; abs.: O., Prud., erravit, paenitet Ci. kesa se; z gen. rei: Vell., aetatis maxime paenitebat L. najbolj mu je bilo žal zaradi mladosti; z acc. personae: solet Dionysium, cum aliquid furiose fecit, paenitere Ci.; z acc. personae in nom. pron. n.: nihil sane esset, quod nos paeniteret Ci., id me paenitet Gell.; nav. z acc. personae in gen. rei: Pl., N., Vell., Phinea belli paenitet O., si Caesarem beneficii sui paeniteret Ci., meorum factorum numquam paenitebit Ci.; z inf.: Sen. rh., ut fortiter fecisse paeniteat Ci.; z acc. personae in inf.: non paenitet me vixisse Ci.; z ACI: ut eum paeniteat se tali virtute fuisse Ci., paenitet in postremum diem dilatum (sc. esse) certamen L.; s kavzalnim stavkom: Plin., Q. (Decl.), paenitet enim, quod … deduxisti L., Quintum paenitet, quod animum tuum offendit Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., is probus (sc. est), quem paenitet, quam probus sit et frugi bonae Pl., quod, a senatu quanti fiam, minime me paenitet Ci.

2. (z nikalnico) ugajati, zadostovati, po volji biti komu, biti pri volji, zadovoljen biti: minime paenitere se virium suorum L. da jim povsem zadostujejo njihove moči, da so povsem zadovoljni s svojimi močmi, me haud paenitet earum sententiae esse L. rad se pridružujem mnenju, neque me paenitet causam A. Cluentii defendere Ci. rad zagovarjam, me haec condicio nunc non paenitet Pl. nisem nezadovoljen. —

II. personalno ne odobravati, obžalovati, kesati se; abs.: Vulg., si paenitere possim L., optimus est portus paenitenti mutatio consilii Ci., Athenienses primi paenitere coeperunt Iust., paeniturus S., tanta vis fuit paenitendi Ci. kesanja, paenitendo Ci. s kesom (kesanjem), valde ego ipsi paenitendum puto Ci. zelo se bo pač kesal; non ali haud paenitendus 3 ki ga ne gre zavreči (zaničevati), priznanja vreden: Gell., Ap., haud paenitendus magister L.; z gen. rei: paenitens consilii S., p. dimissi Demetrii Iust.; z acc. pron. n.: sapientis est nihil, quod paenitere possit, facere Ci. česar bi se mogel kesati; tudi: non vult paenitere a fornicatione sua Vell.

pentirsi v. rifl. (pres. mi pēnto)

1. kesati se:
pentirsi (di) kesati se česa
te ne pentirai! boš že videl!

2. obžalovati, biti žal:
non avrete a pentirvene ne bo vam žal

3. premisliti se

pišmániti se pìšmānīm se obžalovati, kesati se, skesati se, premisliti si: pjana glava puna je veselja, ali se brzo kaje i pišmani

pity² [píti] prehodni glagol
pomilovati, sočustvovati, obžalovati

plaindre* [plɛ̃drə] verbe transitif pomilovati, obžalovati; žal biti

se plaindre (po)tóžiti (de o), pritoževati se, pritožiti se, tarnati (de glede); zatožiti (de quelqu'un koga)
je vais me plaindre au directeur pritožil se bom, protestiral bom pri direktorju
se plaindre de son sort pritoževati se zaradi svoje usode
je ne plains pas la dépense, mon temps ni mi žal stroškov, časa
ne pas plaindre sa peine nobenega truda se ne bati, ne žal biti (komu)
être à plaindre biti pomilovanja vreden

queror, querī, questus sum (beseda nedognanega izvora)

1. tožiti, pritoževati se (kot izraz bolečine ali nezadovoljstva), tarnati, javkati, obžalovati: at queritur Ci., queruntur Siculi universi Ci., querebar applorans tibi H.; s quod (ker, da): queri libet (obžalovati je), quod … non inquirant principes Plin. iun.; trans. tožiti o čem, nad čim, pritoževati se zaradi (glede, vsled, zastran) česa, obžalovati kaj: O., H. idr., illam labem atque ignominiam rei publicae Ci., abditi in tabernaculis … suum fatum querebantur C.; z notranjim obj.: questus haud faciles Stat. glasiti, motura duros verba queror silices O. izrekam tako otožne besede, da bi se razjokali tudi kamni, flebile nescio quid queritur lyra O. toži.

2. pesn. (o živalih) oglašati se s tožečim (otožnim) glasom, otožno grleti, otožno žvrgoleti, otožno cvrčati, otožno skovikati (o sovi) idr.: posse queri tantum rauco stridore reliquit (otožno cviliti (o opicah)) O., dulce queruntur aves O., queruntur in silvis aves H., philomela queritur amissos fetūs V.

3. tožiti = pritožiti (pritoževati) se nad čim, zaradi (glede, vsled, zastran) česa: soli ne in occulto quidem queri audebant Sequani C.; z de: S., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., Ubiorum legati de iniuriis Sueborum queruntur C., de Milone per vim expulso Ci. da je bil Milo(n) nasilno izgnan; z apud komu, pri kom: Plin. iun., Aur. idr., apud novercam Pl., apud senatum de aliquo T., apud aliquem per litteras Ci. ep.; tudi: aliquid ad aliquem (po)tožiti komu kaj: Pl.; s pro v imenu koga: haec pro re publicā queri Ci.; z obj.: Pl. idr., iniurias Ci., indignam necem Maelii L., quae civitas queratur C., multa de vestro casu querabatur Ci., nihil de suo patrimonio queritur Ci.; tudi z dat. personae: Oceano furta mariti O. Oceanu se potožiti (pritožiti) zaradi soprogovega skrivnega ljubimkanja, patri Iuv., queri deis Sil., magno Tonanti Stat., alicui de iniuriā Eutr.; s kavzalnim stavkom: L., H., queri cogimur, quod (da) sermo est totā Asiā dissipatus Ci., gravius queritur, quod (češ da) sit destitutus C., legatos miserunt Athenas questum, quod bellum gereret N.; vsebina pritožbe v ACI: H., Hirt., Sen. ph. idr., querebantur opus nihilominus fieri N., Chrysogonum tantum posse queruntur Ci., cum Varus suam fidem ab eo laedi quereretur C. Toda queri cum aliquo
a) prerekati se, prepirati se, svajevati se, pričkati se s kom, tožiti, obtožiti (obtoževati) koga: Sen. rh., Vell. idr., cum Iove visa queri O., questa cum fatis O., querere tecum Ci. ep. obtožiti se, queri cum deo, quod … Ci., cum Caesaris irā, quod … O., consul questus est cum patribus conscriptis, quod … L. pritožiti (pritoževati) se komu, pri kom, tožiti, obtožiti (obtoževati) pred kom, vpričo koga: Venus cum Iove queritur Naev. ap. Macr., et mea cum muto fata querar cinere Tib.

4. (redko: na sodišču) tožiti, pritožiti (pritoževati) se: queri de proconsulatu alicuius Plin. iun.

rammaricare

A) v. tr. (pres. rammarico) žalostiti

B) ➞ rammaricarsi v. rifl. (pres. mi rammarico) užalostiti se, obžalovati; tožiti

recriminare

A) v. tr. (pres. recrimino) obžalovati

B) v. intr. žalostiti se, žreti se; tožiti, pritoževati se

regret² [rigrét] prehodni glagol
obžalovati; kesati se; želeti, da se nekaj ne vrne; žalovati za čem, z obžalovanjem misliti na

I regret to say žal moram reči
his health, I regret to say, is not good njegovo zdravje žal ni dobro
it is to be regretted that... treba je obžalovati, da..., škoda, da...
it is much to be regretted vsega obžalovanja je vredno
to regret one's young years z obžalovanjem (žalostjo) misliti na svoja mlada leta

regretá regrét vi./vt. obžalovati, biti žal

regretter [rəgrɛte] verbe transitif obžalovati; kesati se; žalovati za; pogrešati (odsotne, izgubljeno)

notre regretté ami naš prezgodaj umrli prijatelj
regretter sa femme, sa jeunesse, son bonheur perdu žalovati za svojo ženo, za svojo mladostjo, za izgubljeno srečo
regretter son imprudence, ses péchés obžalovati svojo neprevidnost (nepremišljenost), kesati se svojih grehov
vous le regretterez! to boste obžalovali! za to vam bo še žal!
je regrette mon argent žal mi je denarja
je regrette d'étre trop vieux pour apprendre à patiner žal mi je, da sem prestar, da bi se učil drsanja
Vous êtes en retard. - Je regrette, je ne suis pas en retard, c'est votre montre qui avance. Pozni ste. Oprostite (pardon), nisem pozen, vaša ura prehiteva.

repent [ripént] prehodni glagol & neprehodni glagol
obžalovati, kesati se (of česa)

I have nothing to repent ničesar nimam obžalovati
I repent me of all I did vsega se kesam, kar sem naredil
he repented of his ingratitude obžaloval je svojo nehvaležnost
you shall repent it! obžaloval boš (žal ti bo za) to!
to repent one's words obžalovati svoje besede
arhaično it repents me that I did it kesam se, žal mi je, da sem to storil

repentir*, se [rəpɑ̃tir] kesati se, obžalovati (de quelque chose kaj)

il se repent d'avoir trop parlé kesa se, ker je preveč govoril
repentir de sa mauvaise conduite obžalovati svoje slabo vedenje

rimpiangere^* v. tr. (pres. rimpiango) objokovati, obžalovati; žalovati, tožiti za:
rimpiangere i bei tempi passati žalovati za lepimi starimi časi

rue² [ru:]

1. samostalnik
obžalovanje, kesanje; skrušenost, pobitost, žalost; razočaranje, zagrenjenost; sočutje, usmiljenje

2. prehodni glagol
(bridko) obžalovati (dejanje); prekleti (dogodek); objokovati (dan)

to rue a bargain hoteti preklicati, razdreti kupčijo
you shall rue it! bridko boš to obžaloval!
neprehodni glagol
kesati se, obžalovati svojo obljubo itd.

sažaljávati -žàljāvām, sažaljévati -žàljēvām, sažaljívati -žàljujēm
1. obžalovati: sažaljevam što ti ne mogu pomoći
2. pomilovati: teško onome koga sažaljevaju

sentir [ie/i] ob-, za-čutiti; zaznati, zapaziti; obžalovati; meniti, imeti za (kaj); slišati

sentir de muerte zelo obžalovati
sin sentir nezavedno, podzavestno, ne da bi opazil
siento mucha alegría zelo me veseli
siento mucho frío zelo me zebe
siento miedo strah me je, bojim se
sentir mucha sed zelo sem žejen
lo siento mucho zelo mi je žal, zelo obžalujem
siento con él sočustvujem z njim
le hizo sentirlo dal mu je to čutiti
sentirse (po)čutiti se; dišati po čem; dobiti razpoke (zid)
sentirse enfermo (ali malo) bolnega (slabo) se počutiti
sentirse malo de cabeza imeti glavobol
sentirse poeta čutiti se poklicanega za pesnika; imeti pesniško žilico
sentirse con fuerzas čutiti se (dovolj) močnega
eso le dará que sentir to ga bo drago stalo, to bo obžaloval
me siento muy obligado zelo sem hvaležen
se sienten pasos slišijo se koraki

spiacere^*

A) v. tr. impers. (pres. mi spiace) biti žal (komu), obžalovati:
mi spiace, ma non posso accontentarti žal mi je, a ne morem ti ustreči

B) v. intr. (pres. spiaccio)

1. ne ugajati; vznevoljiti

2. vzbuditi, vzbujati zagrenjenost, zamero:
il suo contegno sprezzante spiacque a tutti njegovo zaničljivo obnašanje se je vsem zamerilo