Franja

infelt [ínfelt] pridevnik
globoko občuten

innig (herzlich) prisrčen, (aufrichtig) iskren, (tief empfunden) globoko občuten; Feind, Beziehung: intimen; Adverb verbunden: tesno; Technik vermischen: dobro

keen² [ki:n] pridevnik (keenly prislov)
oster (rob, veter, vid, bolečina); piker, rezek, jedek, prediren (pogled); globok, močno občuten; slepeč (svetloba), močen, oster (konkurenca); prefinjen, izostren; bister, ostroumen
pogovorno (on) goreč, vnet, željan česa, pohlepen po čem, poln zanimanja za, navdušen za
ameriško, pogovorno prima, brezhiben

to have a keen mind biti bistroumen
as keen as mustard zelo navdušen, vnet
I am not keen on it ni mi za to, ne da se mi tega
trgovina keen prices konkurenčne cene

pincer [pɛ̃se] verbe transitif ščipati, pri-, uščipniti, uščeniti; stiskati, biti pretesen (obleka); prijeti s kleščami; familier, figuré ujeti, prijeti, zalotiti; grajati; zasramovati; verbe intransitif gristi, rezati, zbadati; bili občuten (mraz); musique igrati (de na)

pincer le bec (populaire) zategniti usta; namrdniti se
pincer de la guitare igrati na kitaro
pincer les lèvres stisniti ustnice
en pincer pour quelqu'un biti zateleban v koga
se faire pincer (familier) dati se ujeti, zasačiti
la police l'a pincé en flagrant délit policija ga je zasačila na dejanju
le froid pince dur mraz reže

vehement [ví:imənt] pridevnik
silovit, silen, besen, vihrav, vehementen
figurativno ognjevit, goreč, strasten, močno občuten, živ, živahen

a vehement attack, wind silovit napad, veter
vehement character vihrav, strasten značaj

feriō -ire (—) (—) (prim. gr. φάρω cepim, φάρος brazda, φαρόω orjem, φάραγξ globel, lat. forāre, forus)

1. udariti, biti koga, kaj, na (ob, v) koga, kaj, tolči, suniti, prebosti: femur Pl. po stegnu fores Pl., parietem saepe feriens Ci., murum ariete f. S. razmajati, undae feriunt litora V., socii feriunt mare V. (namreč z vesli =) veslajo, stricto retinacula ferro f. V. presekati, latus ense ferit V. prebode, cum ense ferit Progne (= Procne) O. conclamat seque ferit V. pectoraque ipsa ferit O., f. pede terram O., saxa tridente O., aquas ferioque trahoque (pri plavanju namreč) O., f. subtemen O. zabiti, cornu ferit ille (caper) O., bode, calce feritur aselli O., tabulae laterum feriuntur ab undis O., venti aquas feriunt Lucan., f. pede uvas grozdje mastiti, tlačiti, asses Plin. kovati, f. malleo tabulam Cels., pugno vel calce Q., f. hastis scuta Amm.; abs. contra f. S., caesim, punctim f. Veg.; pren. feriunt summos fulgura montes H. strele udarjajo v najvišje gore, clamor ferit aethera V. sega do neba, sublimi feriam sidera vertice H. dotikal se bom zvezd, zadeval bom ob zvezde (preg. izraz samozavesti), balba feris annoso verba palato H. jecljaš z jezikom, zadevajočim ob … dum ferit carmina O. poje (pesmi) brenkajoč na plunko, sonat vox ut feritur Q. ko se zaglasi; occ. (za)klati, poraziti: Diespiter populum Romanum sic ferito, ut ego hunc porcum hic hodie feriam L. f. vaccam ense V., agnam H.; od tod pogosto s prolept. obj. (z aliteracijo) foedus ferire skleniti zvezo (s klanjem darilnega živinčeta): Varr, Fl., Amm., foedera feriebantur provinciarum (s provincami) Ci., Tarchon iungit opus foedusque ferit V., inbesne me, rex, cum patre patrato populi Albani foedus ferire? L.; pren.: ut tu urmorum turpissimorum cotidie foedera ferires? Ci.

2. ubiti, ustreliti, usmrtiti: Val. Fl., Q., Lamp. hostem qui feriet, mihi erit Carthaginiensis Enn., f. hostem, leonem aliquem cuspide, ense, telo V.; occ. securi ferire (po obsodbi) obglaviti, usmrtiti: Hirt., cum securi cines Rom. ferirentur Ci. ut ille archipirata securi feriretur Ci.,

3. zadeti: tendit arcus pendentemque ferit (sc. sagitta) O., iuvenis (illius) ferit ora sarissā O.; metaf.: medium f. Ci. držati se srednje poti, sensum Ci. prizadeti, učinkovati, multa patent … , quae fortuna (udarci usode) feriat Ci., his spectris si oculi possent feriri Ci., res feriunt aciem oculorum ali oculos Lucr., acre ferit frigus Lucr. je občuten, f. aliquem Pl., Amm. ali aliquem munere Ter. ali arte viros Pr. opehariti koga (za kaj), prekaniti -, varati -, prevarati ga; f. aliquem condemnatione centum librarum auri Cod. I. kaznovati.

Opomba: Klas. so le iz prezentovega debla tvorjene oblike; obl. pf. in sup. se nadomeščajo z ustreznimi obl. glag. īcere in percutere. Neklas.: pf. feriī Char., pt. fut.. ferītūrus Serv. — Sinkop. impf. ferībant O., fut. act. peribō Char.

globoko [ô] tief, tief- (hladiti tiefkühlen, orati tiefpflügen, tehnika vleči tiefziehen, tehnika vrtati : tiefbohren); s pridevnikom tief …, tief- (ganjen [tiefbewegt] tief bewegt, hlajen tiefgekühlt, občuten [tiefempfunden] tief empfunden, [tiefgefühlt] tief gefühlt, prizadet tief betroffen, užaljen tief beleidigt, veren tief religiös, vlečen tehnika tiefgezogen, zasnežen [tiefverschneit] tief verschneit, žalosten tief betrübt, tief traurig)
globoko pasti figurativno tief sinken
globoko dihati durchatmen
globoko v noč bis tief in die Nacht hinein
globoko v srcu im tiefsten Herzen/ tief im Inneren
globoko pogledati v kozarec figurativno tief ins Glas gucken
globoko poseči v žep tief in die Tasche greifen
globoko zadeti v srce tief im Herzen treffen

globóko prislov deeply, deep

globóko ganjen deeply moved
globóko občuten heartfelt
globóko zakorenínjen deeprooted
globóko dihniti to draw a deep breath
globóko kopati to dig deep
globóko vzdihniti to heave a deep sigh
biti globóko zamišljen to be deep in thought
biti globóko zadolžen, tičati globóko v dolgovih to be deep in debt, up to one's eyes (ali ears, neck) in debt
delati globóko v noč to work deep (ali far) into the night
tiha voda globóko dere still waters run deep
globóko zajeti sapo to take a deep breath

чувствительный občutljiv, čustven, nežen, sentimentalen;
чувствительный холод občuten mraz