Franja

káj what

káj še? what else?
káj zdaj? what now?, how now?, well?
káj ti je? káj je s teboj? what's the matter with you?
káj mi mar! what do I care!
káj šele let alone
ah, káj! go on!, stuff and nonsense!
káj ne poveš! you don't say!
ne, káj takega! well, I never!
torej káj? so what?
je káj upanja? is there any hope?
káj še, on (pa) že ne! not he!
káj storiti? what can we do?, what's to be done?
káj pomaga, káj koristi jokati? what is the use of crying?, it is no use crying
káj se je tedaj, potem zgodilo? what happened then?
imate káj novic? have you any news?
na káj misliš? what are you thinking about, what's on your mind?
povej mi, káj si slišal! tell me what you heard!
káj ko bi tudi ti prišel? what if you came too?
meso, kruh, vino in ne vem káj še vse meat, bread, wine, and what not
ne morem si káj, da se ne bi smejal I can't help laughing

kite¹ [káit] samostalnik
papirnat zmaj
zoologija škarjar (vrsta sokola)
figurativno grabežljivec, slepar
množina, navtika najvišja jadra
ekonomija, sleng menica brez kritja
sleng avion

to fly a kite spuščati zmaja; sleng sposoditi si denar na menico brez kritja; figurativno ocenjevati javno mnenje (s širjenjem tendencioznih novic)
sleng go and fly a kite! v uho me piši!

kúhinja kitchen

šef kúhinje chef, head cook; (način kuhe) cuisine, cookery, cooking
meščanska, domača kúhinja plain, home cooking
ljudska kúhinja (za reveže) soup kitchen
javna kúhinja canteen
šolska kúhinja school meals pl, school service
ljudska brezplačna kúhinja soup kitchen
kúhinja napačnih novic, poročil (figurativno) a »kitchen« where false news is cooked up

news [nju:z] samostalnik
množina (edninska konstrukcija) novica, poročilo, vest; kar je novo, novost

at this news pri tej novici
a piece of news (ena) novica
to be in the news zbujati pozornost
to break the news to s.o. povedati komu slabo novico
ill news flies apace slaba novica se kaj hitro izve
no news is good news če ni novic, je vse v redu
that's news to me to mi je popolnoma novo
what is the news? kaj je novega?

novic|a ženski spol (-e …)

1. die Neuigkeit
raznašalec novic der Neuigkeitskrämer
novica dneva das Tagesgespräch

2. (vest) die Nachricht, -nachricht (o nesreči Unglücksnachricht, o smrti Todesnachricht, o grozotah Schreckensnachricht, športna Sportnachricht)

3. die Meldung
časopisna novica die Zeitungsmeldung
novice množina Neues (iz sveta narave aus der Naturforschung), (zadnja novica) Neuestes, das Neueste
krajevne novice der Lokalbericht

4.
vesela novica die Freudenbotschaft
nesrečna novica die Hiobsbotschaft
prinašalec nesrečnih novic der Unglücksbote
nepreverjena novic (šušljanje, govorica) die Latrinenparole

novíca news pl (s konstr. v sg); an item of news; (a piece of) intelligence

novíce pl (vesti) arhaično tidings pl
kratke novíce news in brief
najnovejše, zadnje novíce the latest news
stara novíca stale news
raznašalec novíc paperboy, newsboy
slaba novíca se hitro izvé bad news travels fast
če ni novíc, je vse v redu no news is good news
povedati komu (slabo) novíco to break the news to someone
postopoma (počasi, obzirno) povedati neprijetne novíce to break the bad news gradually, pogovorno to break it gently
novíca se je širila kot blisk the news spread like wildfire

novicio neizkušen, neizurjen

novicio m novic; novinec, zelenec, začetnik

novin|ec moški spol (-ca …)

1. der Neue

2. religija (novic) der Novize

3. (začetnik) der Neuling; (pravkar sprejeti) der Frischling, der Frische; (novosprejeti) der Neuzugekommene
novinci množina v bolnici, zaporu, stranki ipd.: der Zugang, Neuzugang

4. šport (pridobitev) die Neuerwerbung

póln (-a -o) adj.

1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro

2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale

3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto

4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

pománjkanje (-a) n mancanza, carenza, deficienza, scarsità, scarsezza, penuria, bisogno, indigenza; necessità; povertà, strettezza, stento; privazione, vuoto:
pomanjkanje prostora mancanza di spazio
pomanjkanje zraka assenza d'aria
živeti v velikem pomanjkanju vivere in grande bisogno
pomanjkanje novic scarsità, assenza di notizie
življenje, polno odrekanja, pomanjkanja vita piena di privazioni
pomanjkanje denarja mancanza di denaro; micragna j. it.
pomanjkanje elegance ineleganza
pomanjkanje kulture incultura
pomanjkanje mere non avere il senso della misura, incontinenza
pomanjkanje predsodkov spregiudicatezza
pomanjkanje rahločutnosti sordità pren.
pomanjkanje teka inappetenza
med. pomanjkanje vitaminov ipovitaminosi
pomanjkanje vsake informacije black out angl.

preglèd (-éda) m

1. controllo, esame, verifica; revisione, visita:
pregled dokumentov controllo dei documenti
carinski pregled controllo doganale
tehnični pregled revisione tecnica

2. med. visita; esame; check-up:
specialistični pregled visita specialistica
laboratorijski pregled esame di laboratorio
voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled marcare visita

3. rassegna; rivista; ispezione:
pregled ruske književnosti rassegna di letteratura russa
voj. opraviti pregled enot passare in rassegna le unità; ispezionare le unità
pregled (preiskava)
trgovskih ladij visita, ispezione delle navi mercantili

4. imeti pregled čez kaj, nad čim sapere, conoscere qcs., essere al corrente di qcs.; (potere) vedere, controllare:
z okna je imel pregled nad celo ulico dalla finestra poteva vedere tutta la via
imeti pregled nad dogajanjem, imeti pregled nad porabo sredstev controllare lo svolgimento dei fatti, l'impiego dei mezzi
imeti pregled nad potekom bitke poter seguire il corso della battaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(tehnični, pravni, administrativni) pregled visura
med. pregled krvi emoscopia
časn. žarg. pregled političnih novic pastone

prinašal|ec moški spol (-ca …) der Überbringer
prinašalec slabih novic der Unglücksbote
(imetnik) der Inhaber (delnica na prinašalca die Inhaberaktie); pes: der Apportierhund
| svoj. prid.: prinašalčev

raznašal|ec moški spol (-ca …) der Austräger (časopisov Zeitungsausträger), der Bote (brzojavk Eilbote, Telegrammbote)
figurativno raznašalec novic der Neuigkeitskrämer
medicina raznašalec bolezni der Infektionsträger

retard [rətar] masculin zakasnitev, zamuda; zaostalost; commerce zamuda, zaostanek (de paiement plačila)

en retard (commerce) zaostal, zapadel
sans retard nemudoma, neutegoma
retard de livraison zamuda v dostavi, dobavi
un retard de deux heures, deux heures de retard dveurna zamuda
retard d'un train zamuda vlaka
intérêts masculin pluriel de retard zamudne obresti
tu as du retard! (familier) ti ne veš najnovejših novic!
avoir du retard imeti zamudo
combler, rattraper un retard dohiteti, popopraviti zamudo
être en retard priti prepozno, zakasniti se; figuré zaostati; commerce biti v zaostanku (pour z); (ura) zaostajati (de 5 minutes pet minut)
je suis en retard sur mon ami sem v zamudi nasproti prijatelju (dans un travail z delom)
j'ai été mis en retard par un importun neki nadležnež me je zamudil, zakasnil

samostánski (-a -o) adj. conventuale, di, del convento; monastico; claustrale:
samostanski brat frate, laico, converso
samostanski novic monacando
samostanski vratar frate portinaio
samostansko dvorišče chiostro
član samostanskega reda membro di ordine religioso, frate, monaco
samostanski predstojnik priore, abbate
samostanska celica cella conventuale
samostanska jedilnica refettorio
pren. samostanska tišina silenzio di tomba
samostanska prednica (madre) badessa
samostanska pripravnica novizia
samostanska sestra conversa

scozzese

A) agg. geogr. škotski:
danza scozzese škotski ples
doccia scozzese škotska prha; pren. zaporedje dobrih in slabih novic
stoffa scozzese tekstil škotsko sukno
whisky scozzese škotski viski

B) m, f

1. geogr. škot, škotinja

2. pren. slabš. skopuh, skopuhinja

C) m jezik škotščina

Č) m škotski ples

silly [síli]

1. pridevnik
neumen, bedast, aboten, bebast; nesmiseln, absurden; nespameten, naiven, norčav, smešen; omamljen (po udarcu); preprost

don't be silly! ne bodi neumen (smešen)!, ne govori neumnosti!
a silly thing bedarija, neumnost
the silly season doba "kislih kumaric" (avgust in september, zlasti ko časopisi polnijo stolpce z nepomembnimi dogodki, ker nimajo zanimivih novic)

2. samostalnik
pogovorno tepček, budalo, bebec; neumnež, naivnež, norček

simptomatičen pridevnik
1. (značilen) ▸ szimptomatikus, tünetszerűNapad oblasti na prinašalca slabih novic je simptomatičen. ▸ Tünetszerű jelenség, hogy a hatalom megtámadja a rossz hírek hozóját.
Zgodba se mi zdi nekako simptomatična za oris razmerij med komercialnimi in nekomercialnimi radijskimi postajami. ▸ A történet valahogy szimptomatikusnak tűnik a kereskedelmi és a nem kereskedelmi rádióadók közti viszonyok leírásában.

2. medicina (glede na simptome) ▸ szimptomatikus, tüneti

teleprínterski (-a -o) adj. di, da, per telescriventi:
teleprinterski prenos besedila telescrittura
teleprinterski prenos novic telestampa

tōnsor -ōris, m (iz *tond-tor: tondēre)

1. brivec, bradostrižec, strižec, ki je tudi strigel lase in obrezoval nohte, torej tudi frizer: Varr., Ci., Plin., Mart. idr., curatus inaequali tonsore capillos H. s stopničasto pristriženimi lasmi, „oškrnevzan“, ad tonsorem ire Pl., tonsor ungues dempserat Pl., tonsori operam dure Suet. dati se (o)striči, omnibus et lippis notum et tonsoribus (= vsemu svetu) H. (brivce so imeli že v starem veku za blebetavce in prenašalce novic ter govoric (novičarje)).

2. strižec nasploh: ovium suarum Vulg.

3. metaf. obrezovalec, klestitelj, klestilec dreves: Arn. — Od tod adj. tonsōrius 3 strižčev, brivčev: Mart., culter Ci., Petr. ali cultellus Val. Max. škarje, britev, ferramenta Pall.