Franja

fotografirati glagol
(narediti posnetek) ▸ fényképez, fotózik, fotografálPo uspešnem ulovu se z ribo še fotografirajo in jo spustijo nazaj v vodo. ▸ A sikeres fogás után a halat még lefényképezik, majd visszaengedik a vízbe.
Ljubiteljsko je začel fotografirati v petem ali šestem razredu gimnazije. ▸ A gimnázium ötödik vagy hatodik osztályában kezdett kedvtelésből fotózni.
Nosila je obleke najbolj znanih modnih oblikovalcev in se fotografirala za naslovnice modnih časopisov. ▸ kontrastivno zanimivo A legismertebb divattervezők ruháit viselte és a róla készült fotók a divatlapok címlapjain szerepeltek.

Gorgō -gonis redko -gūs, acc. -gona, f (Γοργώ) Górgo ali Gorgóna, pl. Gorgonĕs -um, acc. -ăs, Gorgóne, tri hčere božanskega morskega starca Forka (Phorcus) ali Forkija (Φόρκυς) in morske boginje Keto (Cētō Κητώ). Bile so grozne, krilate deklice, ki so imele namesto las kače; kdor jih je pogledal, je okamenel. Dve izmed njih, Stheinō in Euryalē, sta bili nesmrtni; tretja, Medūsa (Meduza), ki je bila najstrašnejša, pa smrtna; zato je Gorgo včasih = Meduza. Perzej ji je odsekal glavo, ki jo je Atena nosila na svojem oklepu. Iz Meduzine krvi je nastal krilati konj Pegaz (Pegasus): PLIN., VAL. FL., MART., FULG., os Gorgonis (= Medusae) CI., Pallas ... effulgens Gorgone saevā V., ora Medusae O., Gorgonis (= Medusae) anguicomae Perseus superator O., Gorgone (= Medusā) conspectā O., Gorgones Harpyiaeque V. – Soobl.
a) Gorgōn -onis, f (Γοργών): HYG., LUCAN., MART., STAT.
b) Gorgona -ae, f: HYG., SERV., PRUD. – Od tod

1. adj. Gorgoneus 3 Gorgonin, gorgonski, Meduzin: caput VITR., Gorgoneis Allecto infecta venenis V. okužena z Gorgoninim (Meduzinim) strupom, equus (= Pegasus) O., lacus (= vrelec Hipokrena (Hippocrēnē), ki mu je Pegaz z udarcem svojega kopita na Helikonu odprl pot ) PR.

2. subst. Gorgonia -ae, f korala, morska jagoda, ki v stiku z zrakom takoj okameni: PLIN.

Hippolyta -ae in Hippolytē -ēs, f (Ἱππολύτη) Hipólita,

1. amazonska kraljica, Antiopina in Melanipina sestra; nosila je zlat pas, ki ji ga je dal oče Ares, a ji ga je na Evristejev ukaz odvzel Herkul; nato je postala soproga Herkulovemu spremljevalcu Tezeju in mu rodila sina Hipolita: Pl. (z obl. -a), V., Pr., Hyg. in Iust. (z obl. -ē).

2. soproga kralja Akasta v Jolkosu, ki je skušala Peleja zapeljati; ko se ji ni vdal, ga je pri soprogu obdolžila nečistih namenov. Nato je Akast Peleja poslal v boj s Kentavri, iz katerega so ga rešili bogovi: Hyg., Magnessa Hippolyte H.

imeti ga pod kapo frazem
(biti pijan) ▸ fejébe száll az ital, van néhány atmoszféra benne, becsíp
Peli so le še v nočeh, ko so ga imeli pod kapo ali jih je nosila luna. ▸ Már csak azokon az éjszakákon daloltak, amikor a fejükbe szállt az ital vagy, amikor alvajártak.
Ker ga je imel pošteno pod kapo, je preveč pritiskal na plin. ▸ Mivel már volt benne néhány atmoszféra, túlságosan rálépett a gázpedálra.
Bili so glasni, precej so ga imeli že pod kapo. ▸ Hangoskodtak, már eléggé be voltak csípve.
Imel ga je že toliko pod kapo, da se mu je jezik zapletal. ▸ Annyira a fejébe szállt az ital, hogy akadozott a nyelve.

jestvina samostalnik
pogosto v množini, neformalno (prehrambeni izdelek) ▸ élelmiszerV enem vozilu so odkrili nekaj jestvin, med drugim čokolado in bonbone. ▸ Az egyik járműben némi élelmiszert, többek között csokoládét és bonbont fedeztek fel.
Po približno pol ure se je vrnila s taksijem, v naročju je nosila tri papirnate vrečke, natlačene z jestvinami. ▸ Körülbelül fél óra múlva taxival tért vissza, karjaiban három élelmiszerrel telitömött papírszatyrot hozott.
Sopomenke: jedilo

mrtváški deathlike; cadaverous; dead; mortuary

mrtváško bled deadly pale, livid
mrtváška tišina dead silence; dead calm
mrtváški zvon (navček) funeral bell, deathbell, passing bell
mrtváška glava death's head, skull, (svarilo, npr. za strup) skull and crossbones
mrtváški oder catafalque
mrtváški ples the dance of death
mrtváška nosila bier
mrtváški voz hearse
mrtváško tih still as death
mrtváška bledica deathly pallor

nòsilja s mn. dial. gl. nosila: kraj groba još stoje nosilja

nosílo (-a) n pl. nosila

1. (za bolnika) lettiga; (za ranjenca) barella

2. grad. barella

okúsen appétissant ; (slastnega okusa) savoureux, succulent, d'un goût exquis, sapide, délicieux

okusna pečenka rôti appétissant
zelo okussna jed (slastna) plat moški spol d'un goût exquis (ali savoureux, succulent)
okusno kuhati faire de la bonne cuisine
to je okusno c'est bon
okusno se oblačiti s'habiller avec goût
okusno oblečen(a) mis(e) avec goût
nosila je okusno obleko elle portait (ali était vêtue d')une robe élégante
okusna oprema knjige présentation ženski spol élégante d'un livre

oranžna samostalnik
(barva) ▸ narancssárga, narancsszín
Takrat sem namreč nosila oranžno in rdečo. ▸ Akkoriban narancssárga és piros ruhát viseltem.
Zelena je res lepa, oranžna pa je super. ▸ A zöld tényleg szép, a narancssárga pedig szuper.

pīnus -ūs in -ī, f (osnovna obl. morda *pīt(s)nos oz. *pīt(s)nus; prim. skr. pītu-dāru smoleno drevo, gr. πίτυς smreka, smolovec, lat. pītuīta, o-pīmus. Drugi, manj verjetni razlagi izpeljujeta besedo iz *picsnos < pix smola oz. iz *pīnos = skr. pīnáḥ debel, tolst)

1. bot. smreka, bor (Pinus silvestris Linn.): Enn., Sis., Varr., Plin., Hyg., Pall. idr., pinum aliam πίτυν (smreka), aliam πεύκην (bor) dicunt Graeci Isid.; to drevo je bilo posvečeno Panu: V., Kibeli: O., Ph., Macr., Diani: H., Pr.; kolekt. smrečje, smrekovje, smrekov gozd, bor, borovje, borov gozd: Gallinaria Iuv.

2. bot. pinija, (starejše) pážulek (Pinus pinea Linn.): Plin., pulcherrima pinus in hortis V.

3. meton. vse, kar je narejeno iz smrekovine ali borovine
a) ladja: Sen. tr., Petr., Stat., p. acta Boreā O., religatā in litore pinu O., pondere tarda pinus V., nec nautica pinus mutabit merces V., infestā pinu V., non huc Argoo contendit remige pinus H.
b) smrekov (borov) stavbni les: tempestivam silvis evertere pinum V., inopiae quoque abietis aut sappinorum vitabuntur utendo cupresso, populo, ulmo, pinu Vitr.
c) smrekova (borova) trska ali plamenica, bakla: flammiferas pinus O., inter medias flagrantem fervida pinum sustinet V.
d) kopje, sulica: turbidus Oenides unā duo corpora pinu, cornipedemque equitemque, ferit Stat.
e) veslo: plures quae mergunt aequore pinus multiplices cinxere rates Lucan.
f) jambor: dum iuga curvantur mali dumque ardua pinus erigitur Lucan.
g) venec iz smrekovih (borovih) vejic, kakršnega sta nosila Pan in Favn: pinu praecincti cornua Panes O., caput pinu praecinctus acuta O., cingit acuta comas et opacat tempora pinus Sil.

Opomba: Po bajki je Pitys (= pinus) Panova ljubica; od tod: pinus (smreka) amata Arcadio deo Pr. Kot m: pini frugiferi Pall.

Pȳthagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Πυϑαγόρας) Pitágora, grški filozof z otoka Samos, ki se je, potem ko je prepotoval Egipt in Grčijo, okrog l. 540 naselil v Spodnji Italiji (v Krotonu in Metapontu) ter tam ustanovil filozofsko šolo, ki je po njem nosila tudi ime: L., Ci., Mart., Ap. idr. Kot začetnik nauka o preseljevanju (metempsihozi) duš je trdil, da je živel že za časa trojanske vojne v podobi Evforba (Euphorbus, Εὔφορβος); od tod Pythagoras renatus H. in Panthoides (gl. Panthoidēs) H., littera Pythagorae Pers., Lact. črka Y (gr. υ, Υ), s katero je Pitagora baje primerjal različni življenjski poti čednosti (kreposti) in pregrešnosti = bivium Pythagorae Aus. — Od tod adj.

1. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) (Πυϑαγόρειος) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: brassica Ca., dogma Lab. ap. Prisc., somnia H., pavo Pers. (Enij je namreč v svojih pesmih omenil, da je v sanjah izvedel, da se je Homerjeva duša preselila v pava in potem prešla v njega (Enija) samega), mos Plin.; subst. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) -ēī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Varr., Ci.

2. Pȳthagoricus 3 (Πυϑαγορικός) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: libri L., philosophia Plin., schola Sen. ph., disciplina Boet.; subst. Pȳthagoricus -ī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Sen. ph.; v pl.: Lact., Hier., Ambr., Boet.

rêbrast (-a -o) adj.

1. a costole, accostolato:
rebrast sedež dantesca, savonarola
navt. rebrasta nosila ordinate
arhit. rebrasti svod volta a cordonata
rebrast svet superficie ondulata
arhit. rebrasti obok volta a costole
tekst. rebrasti žamet velluto a coste
rebrasti piké millerighe
obrt. rebrasti vbod punto spiga
grad. rebrasto ogredje centina

2. pren. magrissimo, magro come uno stecco, tutto pelle e ossa

tutulus -ī, m tútul, visoka frizura (visok nakit iz las), sestoječ iz spredaj nad čelom zvitih in med seboj spletenih kit; videti je bila kot kvišku stoječa pentlja iz spletenih las, nosila pa sta jo zlasti flamen in njegova soproga (flaminica): Tert. idr., tutulati dicti hi, qui in sacris in capitibus habere solent ut metam; id tutulus appellatus ab eo quod matres familias crines convolutos ad verticem capitis quos habent vit[ta] velatos dicebantur tutuli, sive ab eo quod id tuendi causa capilli fiebat, sive ab eo quod altissimum in urbe quod est, arcs, tutissimum vocatur Varr., tutulum vocari aiunt flaminicarum capitis ornamentum, quod fiat vitta purpurea innexa crinibus, et exstructum in altitudinem Fest.

wear¹ [wɛ́ə] samostalnik
nošenje, oblačenje, način oblačenja; noša, obleka; moda; obraba, trganje, guljenje (obleke); trajnost, trpežnost

foot-wear obutev
household wear domača obleka
for autumn wear za nošenje v jeseni
for hard wear (obleka) za delo, za štrapac
wear and tear naravna obraba; ekonomija odpis za zmanjšanje vrednosti
in general wear v modi, modern
evening wear večerna obleka
the worse for wear obrabljen, ponošen, ki se ne da več obleči; pogovorno vinjen, pijan
of never-ending wear neobrabljiv, neuničljiv
there is still a great deal of wear in it to se da še dobro nositi
there's a lot of wear left in my dress moja obleka se bo lahko še dolgo nosila
the coat I have in wear plašč, ki ga navadno nosim
the rug shows wear preproga je obrabljena

zasil|en (-na, -no)

1. behelfsmäßig, provisorisch; (za prvo silo) notdürftig
kot zasilen für den Behelfsfall
biti zasilen ein Notbehelf sein

2. Behelfs-, Not- (priključek ceste die Behelfsausfahrt, ukrep die Behelfsmaßnahme, razsvetljava die Notbeleuchtung, rešitev die Notlösung, sani der Notschlitten, Behelfsschlitten, svetilka das Notlicht, bivališče die Behelfsunterkunft, Notunterkunft, das Behelfsheim, ležišče das Notlager, sredstvo das Behelfsmittel, nosila die Behelfstrage)

3. (pomožen) Hilfs- (oznaka die Hilfsbezeichnung)

κώδων, ωνος, ὁ, ἡ 1. zvonček, kraguljček (ki ga je nosila straža straži). 2. poet. trobenta.

λέχος, ους, τό (λέγω³) ep. poet. 1. ležišče, postelja, skolke, gnezdo; pl. nosila; λέχοσδε v posteljo. 2. zakonska postelja; meton. zakon, žena, soproga. 3. mrtvaški oder, mrtvaška postelja.

φέρτρον, τό ep. mrtvaški oder, nosilnica, nosila.