Franja

camilla ženski spol postelja za počivanje, počivalnica; bolniška nosilnica

en camillas jahaje; štuporamo

catalētto m mrliška nosilnica

feretrum -ī, n (ferre; prim. gr. φέρετρον)

1. nosilo, na kakršnem so nosili ob zmagoslavjih slike in spolia opima (prim. Feretrius) ali pri pogrebih podobe prednikov: Tert., ante Syphax (namreč naslikan), feretro residens Sil., quis opima volenti dona Iovi portet feretro suspensa cruento Sil., non … celsis de more feretris praecedens prisca exequias decorabat imago Sil.

2. mrtvaška nosilnica, skolke: Varr., Plin., Val. Fl., Stat., Tert., Vulg.: pars ingenti subiere feretro, triste ministerium V., feretro Pallanta reposto procubuit super V., iamque rogum quasasque faces feretrumque parabant O., lurida … portabat membra feretro O.

lectīcula -ae, f (demin. lectīca)

1. lična in zložljiva nosilna posteljica, majhna nosilnica: quorum de sententia (sc. illum) lecticulā in curiam esse delatum Ci., Scipio lecticulā in aciem illatus L., in lecticula vehi, lecticulae pallia diducere Eutr.

2. (borno) mrtvaško nosilce: elatus est in lecticula (sc. Atticus) … sine ulla pompa funeris N.

3. počivalnica za učenje in pisanje, učni blazinjak: a cena lucubratoriam se in lecticulam recepit Suet.; metaf. kokošje gnezdo: Ap.

palanquin [palɑ̃kɛ̃] masculin orientalska nosilnica

palanquín moški spol nosač; indijska nosilnica

pȍdvore pȍdvōrā ž mn. nosilnica za seno

rèvān -ána m (t.) turška nosilnica, ki so jo nosili štirje možje ali dva konja: u prozorje on podiže Zlatu, ne u revan već na konja vrana

sedan [sidǽn] samostalnik

1.
sedan, limuzina

2.
(= sedan-chair) zaprta nosilnica za eno osebo

tetrìvān -ána m (t. tahtyravan, perz.) zaprta nosilnica, palankin

toldillo moški spol pokrita nosilnica

árgana ženski spol

árganas pl nosilne košare za tovorne živali; nosilnica

bolníški

bolníški avto ambulance
bolníška blagajna sick fund, health insurance
bolníška hrana sick diet
bolníška knjiga patients' book
bolníški list medical record
bolníška nega nursing
bolníška nosilnica litter, stretcher
bolníški nosilničar stretcher-bearer, ambulance man
bolníški oddelek sick-ward
bolníška oskrba assistance to the sick
bolníška postelja sickbed
priklenjen na bolníško posteljo confined to bed, bedridden
bolníška soba sickroom, ward, infirmary, vojska sick bay
bolníško spričevalo pogovorno doctor's note
bolníški stol wheelchair, bath chair
bolníška strežnica (sick) nurse
bolníško zavarovanje health insurance

chaise [šɛz] féminin stol; technique osnova, temelj, ogredje

chaise cannée, paillée, rembourrée, pliante trstni, slamnat (spleten), oblazinjen, zložljiv stol
chaise à bascule gugalni stol
chaise à dos naslanjač
chaise longue ležalni stol
chaise de dactylo stol pri pisalnem stroju
chaise de malades bolniški stol
chaise percée nočni stol (prenosno stranišče za bolnika)
chaise à porteurs nosilnica
chaise de poste poštna kočija
chaise roulante, à roulettes stol na kolesih
chaise à vis vrtljiv stol
être assis, se trouver entre deux chaises (figuré) (ob)sedeti, biti med dvema stoloma
mener une vie de bâton de chaise živeti neredno, razuzdano življenje

cubō -āre -uī -itum (indoev. kor. qub upogniti, vzbočiti, kriviti, usločiti; prim. gr. κύβος vdolbina pred živinskim kolkom, κύβιτον komolec, lat. cubitum, cubitus, cumbere v zloženkah ac- in- oc- pro- re- suc-cumbere, cubīle, cūpa, sab. cumba nosilnica) torej = „upognjen biti“ ali „k ležanju upogniti se“, od tod

1. ležati, na ležišču počivati: Cretes, quorum nemo gustavit umquam cubans Ci., cubans legere quaedam solebat Suet., cubandi taedium Suet.; z in in abl.: in cera cubat (amica) Pl., c. in lecto Pl., Corn., N. idr., cubans in lectica Ci.; s samim abl.: Lucr., c. argenteis lectis Cu., lecticā cubans Suet., ne toro quidem cubuisse (Augustum) aiunt Suet.; z in in acc.: c. in ventrem Cels.; (o živalih): admonitus (canis) ostiarii calce, ut cubaret Petr. da naj leže, pisces cubantes Col. ribe plošče, ki rade mirno leže v globoki vodi; pesn. pren. (o stvareh): senis Anchisae molliter ossa cubent! O. naj v miru počivajo! quā cubat unda freti Mart.; (poseb. o krajih) = rahlo sklanjati se: cubantia tecta Lucr. ali Usticae cubantis saxa H. položne.

2. occ.
a) v postelji ležati, spati: duo filii propter cubantes Ci., hic fuit, hic cubuit O., cubantem puerum detonderunt Plin. un., ut … ipse humi ac sub divo cubuerit Suet.; z in in abl.: in eo conclavi Ci.; s samim abl.: Ca., medio torus est, … quo cubat ipse deus O., c. altero lecto Val. Max., toro humili et instrato Suet.; z in in acc.: cubat in faciem, mox deinde supinus Iuv.; pogosto v sup.: cubitum abire Pl., villicus primus cubitu surgat, postremus cubitum eat Ca., cum cenatus cubitum … isset Ci., ut cubitum discessimus Ci., cubitum se eo conferre Suet.; od tod tudi = ležati, spati pri kom, leči (legati) k ženski ali moškemu: c. cum aliqua, cum aliquo Kom., Cat.; abs.: cubat complexus Pl.
b) bolan ležati, bolan biti, bolehati: servus, qui in morbo cubat Pl., c. puerperio Pl., cubantem disputare de aliqua re Ci., in plebeia veste cubandum est Lucr., mater … pueri mensīs iam quinque cubantis H., trans Tiberim longe cubat is H., cubat hic in colle Quirini, hic extremo in Aventino H., haec cubat, illa valet O., cubans aeger Cels., c. ex duritie alvi Suet. trpeti za zapeko; od tod subst. pt. pr. cubāns -antis, m bolnik: Cels.
c) za mizo ležati, obedovati: quo eorum loco quisque cubuisset Ci., c. sub arbore, in arbore Plin., qui proximi ei cubuerant Cu., c. supra, infra aliquem Val. Max., Cu., iuxta c. Suet., cubantem cenare Iust.; pren.: ille cubans … agit laetum convivam H. za mizo, pri obedu; od tod subst. pt. pr. cubantēs -ium, m obedujoči, obedniki: Plin. iun.

Opomba: Obl. iz nenavadnega pf. cubāvī: cubāvit: Vulg., cubaverint: Cael.; sinkop. cubāris = cubāveris: Pr., cubāsse = cubāvisse: Q.

gestatōrio agg. (m pl. -ri)
sedia gestatoria papeška nosilnica

mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo!

pápeški (-a -o) adj. papale, del papa, pontificio; pontificale; pejor. papalino:
papeška bula decretale
papeška čepica camauro
papeška nosilnica sedia gestatoria
papeška palica pedo
papeška pisarna dataria
papeška vlada, papeški dvor curia romana
papeška straža guardie papali
pejor. voj. papeški vojak papalino
pren. biti bolj papeški od papeža essere più papalino del papa, essere più realista del re

silla ženski spol stol, stolica; sedež; (jezdno) sedlo; figurativno sedalo, zadnjica

silla de brazos naslanjač
silla de buque ležalni stol
silla de caña trstni stol
silla extensible zložljiv stol
silla de manos nosilnica
silla de mimbre pleten stol
silla de montar jezdno sedlo
silla poltrona stol na kolesih
silla de posta(s) poštni voz
silla de señora žensko sedlo
silla de tijera zložljiv stol
de silla a silla (fig) med štirimi očmi
ser hombre a todas sillas povsod se znajti, za vse poraben biti

κλῑ́νη, ἡ, κλῑνάριον, τό κλῑνίδιον, τό ležišče, postelja, počivalnica, nosilnica; klop, blazinjak (na katerem so ležali pri obedu).