Franja

enfermo bolan, bolehen, slaboten, nezdrav

enfermo de cuidado, enfermo de gravedad, enfermo de peligro nevarno bolan

Flandes ženski spol Flandrija

pasar por los bancos de Flandes (fig) izvesti težavno in nevarno stvar; fig biti bujne lepote
¿estamos aquí o en Flandes? to pripovedujte komu drugemu!

forlorn [folɔ́:n] pridevnik
zgubljen, zapuščen
poetično nesrečen, nebogljen, beden, ubog

vojska forlorn hope odred, ki ima posebno nevarno nalogo; napadalna četa; nevarna naloga; figurativno brezupno početje

Gefahr, die, (-, -en)

1. nevarnost, außer Gefahr zunaj nevarnosti; in Gefahr v nevarnosti; in Gefahr schweben biti v nevarnosti; es besteht Gefahr grozi nevarnost; Gefahr laufen biti v nevarnosti/priti v nevarnost, tvegati; der Gefahr spotten ne meniti se za nevarnost; auf die Gefahr hin tudi če bo zato/tudi če grozi, da...; jemanden einer Gefahr aussetzen spraviti (koga) v nevarnost, izpostaviti koga tveganju; eine Gefahr verursachen povzročiti nevarnost; Gefahr für Leib und Leben nevarnost napada na življenje in telo; Gefahr im Anzug nevarnost se bliža; Gefahr im Verzug vsako obotavljanje je nevarno

2. tveganje

3. odgovornost, auf eigene Gefahr na lastno odgovornost

giōco, giuōco m (pl. -chi)

1. igra, igranje:
giochi da bambini otroške igre
giochi di società družabne igre
giochi d'equilibrio ekvilibristika (tudi pren.);
gioco da ragazzi pren. igrača, šala, otročje lahka stvar
gioco al massacro pren. diskreditiranje političnega nasprotnika

2. igrača:
stanza piena di giochi polna soba igrač

3. šport igra:
gioco del calcio nogomet
campo da gioco igrišče
gioco individuale individualna igra
gioco di squadra kolektivna, moštvena igra

4. pl.
giochi olimpici olimpijske igre
giochi del Mediterraneo Sredozemske igre

5. igra (za razvedrilo, zabavo):
giochi di carte igre s kartami
gioco del lotto loterijska igra, loterija
casa da gioco igralnica
perdere, vincere al gioco dobiti, zgubiti pri igri
essere fortunato, sfortunato al gioco imeti srečo, smolo pri igri
gioco d'azzardo hazardna igra
mettere in gioco tvegati
fare il doppio gioco pren. igrati dvojno igro
fare il gioco di qcn. pren. delati komu v korist
conoscere il gioco pren. poznati pravila igre, kaj dobro poznati
stare al gioco sodelovati v igri, sprejeti igro

6. vloga, vložek, stava:
raddoppiare il gioco podvojiti vlogo

7. karte (enega igralca):
non avere gioco imeti zelo slabe karte
avere buon gioco pren. imeti dobre možnosti za uspeh
fare buon viso a cattivo gioco molče požreti, sprijazniti se z usodo
scoprire il proprio gioco pren. odkriti karte

8. serija, garnitura, komplet:
un gioco di bicchieri komplet kozarcev

9. pren. igra, dogajanje, zadeva:
il vostro è un gioco pericoloso nevarno igro se greste
alla fine del gioco na koncu
entrare nel gioco stopiti v igro

10. šala, potegavščina:
per gioco za šalo
fare, prendersi gioco di qcn. ponorčevati se iz koga
essere il gioco di qcn. biti igrača nekoga, biti nekomu za norčka

11. tehn. hod, gib; toleranca:
il gioco dello stantuffo hod bata

12. pren. igra, delovanje:
il gioco delle forze della natura delovanje naravnih sil
il gioco della luce igra svetlobe
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. tudi belega kruha se preobješ; vsake zabave je enkrat konec
il gioco non vale la candela preg. igra se ne izplača

heat¹ [hi:t] samostalnik
vročina, toplina, toplota; žar, gorečnost, strast; silovitost; jeza, razjarjenost; višek napetosti; spolni nagon, spolna razdraženost živalskih samic
šport posamezen tek, krog
množina tekmovanje v teku
ameriško, sleng pritisk, nasilje

pravno in the heat of passion v afektu
at one heat na en mah, v enem teku
in the heat of the battle sredi največje borbe
in (ali on, at) heat spolno razdražena (samica)
a bitch in heat psica, ki se goni
šport a dead heat neodločen izid teka
šport the trial (ali preliminary) heat izločilni tek
šport the final heat finalni tek
ameriško, sleng to turn on heat ostro poseči vmes
ameriško, sleng to turn the heat on s.o. pritisniti na koga
ameriško, sleng the heat is on ostro je, nevarno je
ameriško, sleng the heat is off pomirilo se je, ni več nevarnosti
prickly heat pršica

ígra play; (biljard, karte, šport) game; šport (tekma) match

odločilna ígra šport key game, decider; (radio, slušna) play; (predstava) performance; (lutkovna) puppetry; (teniška partija) set; (zabava) amusement, pastime; (igralcev v gledališču) acting, playing; glasba (manner of) playing
olimpijske ígre the Olympic Games pl, the Olympics pl
družabne ígre parlour games, party games pl
hazardna ígra gamble, gambling
ígre na prostem outdoor games pl
besedna ígra a play on words, pun
neodločena ígra draw
poštena, odkrita ígra fair play
nepoštena, zahrbtna ígra foul play
tvegana ígra a risky (ali a bold) game
nema ígra (pantomima) dumb-show
otročja ígra child's play, kid's play
(čudna) ígra narave (npr. tele z dvema glavama) beak (of nature)
ígre v spretnosti games pl of skill
tovariš pri ígri partner, playfellow, playmate
dolgovi pri ígri gambling debts, gaming debts
čas za ígro playtime
izguba pri ígri loss at play
podaljšanje ígre extra time
prekinitev ígre (odmor) ZDA time-out
prepoved ígre playing ban
pravilo (kake) ígre rule (of a game)
trajanje ígre length (ali time) of play
izid, rezultat ígre (nogomet itd.) score(s pl)
kakšen je izid ígre? what's the score?
kvarilec ígre killjoy, spoilsport, wet blanket
ígra mačke in miši cat-and-mouse game
igrati dvojno ígro (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
njegovo življenje je v ígri (na kocki) his life is at stake
imeti srečo v ígri to have a lucky break (ali streak), to strike lucky
izgubiti ígro to lose the game
predati ígro (kot izgubljeno) to give up the game as lost, (figurativno) to throw in the sponge (ali the towel)
to je otročja ígra v primeri z... it's child's play compared with...
dobiti ígro to win the game
goljufati pri ígri to cheat (at gambling), not to play fair, arhaično to sharp
pokvariti komu ígro (figurativno) to put a spoke in someone's wheel
poskusiti (svojo) srečo v ígri to try one's luck at gambling
igrati nevarno ígro to play a dangerous game
igrati visoko ígro to play for high stakes
spregledal, spoznal sem njegovo ígro (figurativno) I understood his little game, I saw through his tricks
to je otročja ígra (figurativno) this is an easy task
to je bila otročja ígra šport, lahka zmaga this was a walkover (ali child's play)
zapraviti svoje premoženje pri ígri to gamble away one's fortune

imbarcare

A) v. tr. (pres. imbarco)

1. navt. vkrcati

2. natovoriti, natovarjati

3. navt.
imbarcare acqua:
la nave imbarca acqua v ladjo vdira voda

4. pren. zaplesti (koga v kako zadevo); pog. koga potunkati

B) ➞ imbarcarsi v. rifl. (pres. mi imbarco)

1. navt. vkrcati se:
imbarcarsi su una nave vkrcati se na ladjo

2. ekst. šalj. iti, spraviti se (v vozilo)

3. pren. zaplesti se:
si è imbarcato in una brutta avventura zapletel se je v nevarno pustolovščino

4. pog. zaljubiti se, zatrapati se

incliner [-ne] verbe transitif nagniti, upogibati, nagibati (se) k, tendirati (à k); skloniti; ukloniti, siliti koga k, vplivati na koga

incliner le front skloniti čelo
s'incliner prikloniti se, ukloniti se
s'incliner à un argument ukloniti se argumentu
s'incliner devant les faits ukloniti se dejstvom
le mur (s')incline dangereusement zid se nevarno nagiblje
s'incliner devant le monument prikloniti se pred spomenikom

indemnité [ɛ̃dɛmnite] féminin odškodnina; odpravnina; dnevnica; povrnitev škode ali stroškov; doklada

indemnité de déménagement povrnitev selitvenih stroškov
indemnité de dépenses povrnitev stroškov
indemnité de déplacement, de route povrnitev potnih stroškov
indemnité pour cause d'expropriation povrnitev za razlastitev
indemnité de chômage brezposelna podpora
indemnité forfaitaire odpravnina
indemnité de guerre vojna odškodnina
indemnité de séparation odškodnina za ločeno življenje
indemnité journalière dnevnica; boleznina
indemnité kilométrique kilometrina
indemnité locale krajevna doklada
indemnité en nature, pécuniaire odškodnina v naturalijah, v denarju
indemnité parlementaire dnevnice za poslance in senatorje
indemnité de présence dnevnice za prisotnost
indemnité de représentation reprezentančna odškodnina (dodatek, doklada)
indemnité de risque doklada za nevarno delo
indemnité de transport povrnitev prevoznih stroškov
indemnité de vie chère, indemnité de cherté draginjska doklada
accorder (ali: allouer), recevoir une indemnité dati, dobiti odškodnino
avoir droit à une indemnité biti upravičen do odškodnine
être tenu à une indemnité biti obvezan za povrnitev škode
réclamer une indemnité zahtevati odškodnino

īn-fīdus 3 nezvest, nezanesljiv, o osebah: Pr., Val. Fl., quos fidos amicos habuisset, quos infidos Ci., ceterae partes a gentibus infidis tenebantur Cu., Persae H., fratres V., infidi inter opes T.; z dat.: civitas nobis infida fuit S., istis infidus S. fr.; z ad in acc.: gens ut segnis ad pericula, ita infida ad occasiones T. (ob priložnosti, namreč Rimljanom škodovati); enalaga: Sil., Val. Fl., Numida ingenio infido S., inf. societas regni L., consilia T., sub specie infidae pacis quietus L., facinus L., fuga L. nevaren beg, portus O. ki ne nudi miru, nevarno, pax L., nihil est enim stabile, quod infidum est Ci., proditio O., fides Iust., mare Lucr., Plin. iun., sedes Plin., gratia malorum Plin. iun.

jouer [žwe] verbe intransitif, verbe transitif igrati (se), šaliti se; z lahkoto delovati

en jouant, pour jouer za šalo
en se jouant igraje, z lahkoto
jouer quelqu'un (figuré) prevarati koga
jouer avec une arme igrati se z orožjem
jouer d'un jouet z igračo se igrati
jouer du violon, du piano igrati na violino, na klavir
ce bois joue ta les se krivi
jouer avec sa vie, avec sa santé, avec le feu (tudi figuré) igrati se z življenjem, s svojim zdravjem, z ognjem
jouer à Bourse špekulirati na borzi
jouer au grand seigneur igrati velikega gospoda
jouer un rôle igrati vlogo
jouer de malheur ne uspeti
se jouer igrati se
se jouer de quelqu'un norčevati se iz koga
se jouer des lois ne se ozirati na zakone
faire jouer une machine spraviti stroj v tek, v delovanje
faire jouer les pompes brizgati vodo, gasiti
faire jouer tous les ressorts vse sile napeti
faire jouer la corde sensible ubrati občutljivo struno, skušati ganiti
ne pas jouer (familier) nobene vloge ne igrati
jouer atout izigrati adut
jouer à la balle, à cache-cache, aux soldats, aux Indiens, à la petite guerre igrati se z žogo, skrivalnice, vojake, Indijance, vojske
jouer au billard, aux cartes, aux dés, aux échecs, au basketball, au tennis igrati biljard, karte, kockati, šah, košarko, tenis
jouer une partie d'échecs igrati partijo šaha
jouer sa dernière carte vse poskusiti
jouer la comédie (figuré) igrati komedijo, pretvarjati se
jouer du couteau (figuré) dobro rabiti nož
jouer à la fausse compagnie tovariše na cedilu pustiti
jouer des coudes komolce uporabljati, naprej se (pre)riniti
jouer à cahier ouvert igrati po notah na prvi pogled
jouer au plus fin skušati se medsebojno prelisičiti, opehariti
jouer la surprise hliniti presenečenje
jouer bien son jeu dobro opraviti svojo stvar
jouer un jeu dangereux, un mauvais jeu nevarno igro igrati
jouer gros, grand jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
jouer sur la victoire (figuré) veliko tvegati
jouer 100 francs sur un cheval igrati, staviti 100 frankov na konja
jouer un jeu serré oprezno igrati, ne pokazati svoje slabe strani
jouer à jeu sûr, au plus sûr varno, netvegano igrati
jouer de la mâchoire požrešno jesti
jouer des mains praskati z nohti, biti si v laseh, prepirati se
jouer sur les mots dvoumno govoriti
jouer aux quilles kegljati
jouer (à) quitte ou double vse na eno karto staviti
jouer serré previdno, oprezno igrati, figuré previdno se lotiti dela
jouer un tour à quelqu'un zagosti jo komu
jouer le tout pour le tout, à tout perdre vse staviti v igro
jouer va-banque, son va-tout postaviti vse na kocko, vse tvegati, spuščati se v veliko nevarnost
jouer sa vie življenje tvegati
jouer des yeux, de la prunelle (zaljubljeno) oči vrteti (zavijati)

laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
laisser voir pokazati
laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
laisser tomber spustiti(na tla)
laisser de côté, à part pustiti ob strani
laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
laisser à penser dati misliti
laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
laisser tranquille pustiti na miru
laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
se laisser prepustiti se
se laisser aller zanemariati se
se laisser aller à spozabiti se
se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
se laisser faire ne se upirati, pristati na
se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
laisser là pustiti na cedilu
laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
je vous laisse (familier) (zdaj) grem
laissez (donc)! pustite (vendar) to!
cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi

lēti-fer -fera -ferum (lētum in ferre) pesn. = mortifer smrtonosen, smrten: arcus V., annus V. kužno, dextra, ictus O., locus (corporis) O. nevarno mesto, kjer je rana smrtna, belli certamen Cat., morbus Col., anguis Stat.

māgnus 3 (prim. skr. mah- velik, mahas- velikost, gr. μέγας, got. mikils = stvnem. mihhil velik), komp. māior -ius (iz *mag-i̯or, *mag-i̯os, prim. gr. μείζων iz *μεγi̯ων), adv. magis [gl. magis], superl. māximus, stlat. māxumus 3 (iz *mag-simo-s) velik, in sicer

I.

1. prostorsko velik, visok, prostran, obsežen, obširen, razsežen: insula, aedificium, agri Ci., magna et pulchra domus Ci., mare S., maximum flumen Cu., navis magna (naspr. parva) H., oppidum maximum C., litterae (črke) maximae Ci., epistula maxima (naspr. minuscula) Ci., quercus Enn. ali mons Cat. visok, acervus Ci., V., magni membrorum artūs, magna ossa V., nequam et magnus homo Luc. fr. dolgin, qui scribis Priami proelia, magnus homo es Mart. (dvoumno!), magnus corpore, maximi corporis homo N. (zelo) visoke postave (rasti), (zelo) visokorasel, maior videri V. videti večja, bolj vznesena, magnum me faciam Pl. velikega se hočem narediti, zrasti hočem, capillus et barba magna Varr. dolga, prim.: maximā barbā et capillo Ci.; maximi aestus maritimi C., od tod o vodovju velik, narasel: aquae magnae bis eo anno fuerunt L. povodnji, poplave, mare S., Lucr. (= gr. μεγάλη ϑάλαττα) napeta, narasla voda (za razliko od zgoraj navedenega mare magnum S. = veliko morje), magnus fluens Nilus V., prim.: prout ille (sc. Nilus) magnus influxit aut parcior Sen. ph.; subst.: reficere in melius et in maius Plin. iun. popraviti (= polepšati) in povečati, incensae urbis in maius restitutio Iust. ponovna izgradnja in povečanje.

2. occ.
a) v komp. in superl. (za zaznamovanje starosti: večji, največji po starosti) starejši, najstarejši: frater maior Ter., ex duobus filiis maior C., Sulpicio maior (sc. filia), minor Licinio Stoloni (sc. nupta) erat L., ut nubere vellet maior iuniori Ap., maior Neronum H., sororum maxima O., maior herus (naspr. minor herus) Pl. stari gospod, hišni gospodar, Gelo maximus stirpis L., maior patri Cu. (o Kartagini) starejša, prejšnja domovina (= materinsko mesto), večinoma v zvezi z abl. natu ali aetate (ki se ne slovenita) ali z annis (annorum) Varr., Suet., natu maior frater Ci., maximus natu e filiis L., una e multis, maxima natu, Pyrgo V.; pesn.: maior, maximus aevo O., virgo minor quam annos sex, maior quam annos decem nata Gell., annos natus maior quadraginta Ci. star več kot 40 let, maior sexaginta annis decessit N., non maior quinquaginta annis L., obsides non minores octonūm denūm annorum, neu maiores quinūm quadragenūm L., annos nata est sedecim, non maior Ter. ne več; od tod je adj. magnus po enalagi prenesen na abl. natu: cum esset magno natu N. v visoki starosti = zelo star, prileten, magno natu principes L., filius maximo natu N. najstarejši.
b) v komp. starejši (po dobi, v kateri je živel): Cyrus maior Lact., quaerere, uter maior aetate fuerit, Homerus an Hesiodus Sen. ph. Subst. māiōrēs -um, m (sc. natu): Ci. idr. ali samo māiōrēs: H. starejši ljudje, stari, pa tudi odrasli (naspr. pueri): Varr., še pogosteje predniki, pradedi: Varr., N. idr., Philippus vir patre, avo, maioribus suis dignissimus Ci., redkeje = starešine, senat(orji): L.; kot jur. t.t. maior polnoleten, doleten, dorasel, doraščen (naspr. minor): Icti.; pri izrazih sorodnosti pomeni magnus četrto, maior peto in maximus šesto koleno (prim. amita, avunculus idr.): Icti.

3. velik po številu, mnoštvu, množini, teži, (mnogo)številen, mnog, obilen, znaten: classis, manus, copiae N., populus V., Plin. iun., maximae bellicosissimaeque gentes N. najštevilnejši in v vojni zelo izurjeni narodi, maior pars C. večina, maxima pars hominum H., magnā ali maximā parte Ci., S., L. večinoma, magnam ali maximam partem C., Ci. ponajveč, večinoma, povečini, zvečine, večidel, magno cum comitatu C., magnus (maximus) frumenti numerus C., quam maximus numerus C., magnas pecunias in provinciā collocatas habere Ci., maiore pecuniā opus erat L., maxima pecunia N., maximum pondus auri, magnum numerum frumenti, vim mellis maximam exportasse Ci., pretium maius Ci., Ph. višja cena, homo maximi pretii Ter. vreden veliko denarja = zelo uporaben; tudi velik po svoji vrednosti, vreden, drag(ocen), znamenit: magna munera et maiora promissas S., quaestus magnus et evidens (naspr. quaestus minimus et sordidus) Auct. b. Alx., cultus maior censu H., cultus maximi Fl., od tod pri splošni napovedi cene gen. n. magni (pluris, plurimi, zelo redko maioris, maximi) in abl. n. magno v zvezah kakor magni aestimare Ci., pogosteje magno aestimare Ci. idr. zelo ceniti, čislati = magni ducere, putare Ci. idr.; magni aestimare Fl. pa pomeni tudi = za tehtno imeti (šteti) = magni existimare N. = magni (maximi) facere Kom., Ci. idr., magni esse N. imeti veliko vrednost, tehtnost, biti zelo pomembno, toda: magni esse apud aliquem Ci. veliko veljati; podobno magni interest Ci. in magni refert Lucr. veliko, mnogo, magno emere, conducere, vendere Ci. drago, magno constare Plin. iun. veliko (mnogo) stati, veliko veljati, visoko ceno imeti, drag biti, magno (sc. constat) hospitium miserabile Iuv.; metaf.: magno illi stetit victoria L. ga je stala mnogo krvi, multo maioris alapae mecum veneunt Ph.

4. velik po svoji notranji sili, silen, močan, hud: imber C., Ci., incendium Ci., vis solis Lucr., ventus ali flatus (ventorum) Plin.; poseb. o zvokih: stridor, murmur V., maior sonus Cu., magno fletu C. na glas (glasno) jokajoč, magnā (naspr. parvā) voce Ci. glasno, fit maximus clamor omnium Ci.; pesn. n. sg. adv.: magnum clamare Pl. glasno klicati, tako tudi: magnum sonare Mel. ali magna sonare Acc. fr., exclamare maius Ci., maximum exclamare Pl.

5. časovno velik = dolg, znaten: menses V., anni Lucr., magnum sol circum volvitur annum V., triginta magnos volvendis mensibus orbīs (sc. annorum) explebit V., magno tempore Petr., Iust. v dolgem času, magno post tempore Iust. po dolgem času; occ.: magnus annus, quo eadem positio caeli siderumque rursum existet Ci. veliko leto, svetovno leto (tj. doba 12.954 let). —

II. metaf.

1. velik = znaten, pomemben, príličen, precejšen, znamenit, imeniten, tehten, važen: mercatura Ci. velika, razsežna (naspr. mercatura tenuis), magna et ampla negotia Ci., magni ali maximi ludi Ci. velike igre (v Rimu so jih obhajali vsako leto 7. septembra), magnae parvaeque res Enn. dejanja, dela, magnae res T. pomembne stvari, pomembne zadeve, magnas res gerere N. velike (pomembne) uspehe doseči (dosegati), maiores res appetere N. težiti, stremeti za višjim(i stvarmi), maximae res Ci. glavne, zelo pomembne, velevažne stvari (zadeve), causa Ci., magnae et graves causae Plin. iun., m. iudicium Ci., m. testimonium Ci. znamenito, mogočno, častno, m. casus C. posebno, srečno naključje, tako tudi: magnae fuit fortunae C., toda: saepe parvis momentis magni casus intercedunt C. znamenite spremembe sreče, res magnum habet casum Plancus in Ci. ep. nemajhna nevarnost, quod maius est (kot vrinjeni stavek) Ci. kar je še več, kar ima še večji pomen, tako tudi: quod maximum est Fl.; pogosto s stranskim pomenom: težavno, težeče, nevarno, pri čemer je še poseb. razvidna teža, težavnost: magnum onus, magnus labor Ci., magnum opus et arduum Ci., prim.: id magnum et arduum est Ci., quod eo maius est illi Ci. težje, bellum magnum et difficile Ci. ali bellum magnum et atrox S., vectigalia m. Ci., rei publicae magnum aliquod tempus Ci. ali maximum rei publicae tempus Ci. (zelo) nevaren (odločilen) čas ali položaj, lahko tudi pl. maxima rei publicae tempora (gr. μέγιστοι καιροί) Ci.; magnum est z inf. velika, težka naloga je, težko je, ni lahko: Ap., eicere nos magnum fuit, excludere facile est Ci. ep., magnum est efficere, ut quis intellegat, quid sit illum verum Ci.; s sup.: haud magna memoratu res est L.; subst.: magna dii curant, parva neglegunt Ci., maiora concupiscere N. po višjem, za višjim, maiora moliri in urbe Suet., illa maxima et amplissima Ci.; pesn. (o letu in letnih časih glede na letino) zelo rodoviten: annus Lucan., Stat., maior autumnus Mart.

2. velik glede na moč, veljavo, zasluge idr., visok, vzvišen, ugleden, veljaven, vpliven, imeniten, velmožen, mogočen, bogat: propter summam nobilitatem et singularem potentiam magnus erat Ci., homo summae potentiae et magnae cognationis C. z imenitnim sorodstvom, potentior et maior N. z več moči in ugleda, magni pueri magnis e centurionibus orti (iron.) H., magnus pater, eques, adiutor H., tellure marique magnus H., sacerdos V. častitljivi, praetor maximus (v najstarejših časih = dictator) L., magna manus Iovis H., magnus Iuppiter H., Iuppiter optimus maximus Ci. najmogočnejši, najvišji, Mater magna (= Cybele) Ci., magni di V. (o samotraških bogovih zaščitnikih), Pompeius Magnus Ci. idr. ali Alexander Magnus N. idr. Veliki (kot častni priimek), magnus in hoc bello Themistocles fuit neque minor in pace N. Temistoklov ugled je bil velik, magni reges N. odlični, veliki, nemo vir magnus (velik mož) sine adflatu divino fuit Ci., nec pietate nec bello maior V., magnus et clarus, clarus et magnus Ci. idr., civitas magna atque opulenta S., oppidum magnum atque valens S., maximam hanc rem (državo) fecerunt L.; subst. m.: nulla aut magno aut parvo fuga leti H., cum magnis vixisse H., maiorum fames H., adversus minores humanitas, adversus maiores reverentia Sen. ph., maximi imique Sen. ph. najvišji in najnižji; occ. prevelik: Alexander orbi (sc. terrarum) magnus est, Alexandro orbis angustus (pretesen) est Sen. rh.; v slabem pomenu velik v premetenosti, premeten, prekanjen, zvit: nebulo Ter., fur Ci.

3. velik v svojem mišljenju, glede na duh, srce, velikodušen, veledušen, širokosrčen, velikosrčen, blagosrčen: fuit et animo magno et corpore N., animo magno fortique sis Ci. (prim.: magno pectore praesentit curas V., mens maior humanā Sil.), animo magnus, maior imperio Plin., quo quis maior, magis est placabilis irae O.; v slabem pomenu bahav, prevzeten, veličàv (velíčav), ošaben: ita magni atque humiles sumus Ter.; (glede na govorjenje) poveličujoč, ponašajoč se, vznesen, bahav: lingua (= gr. μεγάλη γλῶσσα) H., magna verba (= gr. μεγάλοι λόγοι) V., Sen. ph., maxima verba Pr., dixerat ille aliquid magnum V. nekaj drznega, magna loqui (= gr. μέγα εἰπεῖν, μέγα μυϑεῖσϑαι, μεγάλα λέγειν) O., Tib. širokoustiti (se), hvali(sa)ti se.

4. velik po svoji notranji sili, silen, hud (poseb. o afektih, strasteh, čustvih): amor, furor, ira V., dolor C., voluptas Ter., gaudium S., cura, spes, offensio N., periculum C., maximum periculum Ci., labor H., morbus Cels., morbus maior Cels. (o božjasti), adulteria, inimicitiae T. presenetljiva, pozornost vzbujajoča, maior alacritas studiumque pugnandi maius C., ingenium Ci., indoles H., Stat., maius malum est hoc Sen. ph.; occ. (o besedah, izražanju) krepek, pretiran: verba magna, quae rei augendae causā conquirantur L., magnis sermonibus res secundas celebrare L., magnae minae Ci., magna illa consulum imperia S. stroga; poseb. in maius celebrare S. ali extollere T. preveč, fama in maius vero ferri solet L. se povečuje, gre čez mero (meje) resnice, in maius credi T. se šteje za huje (slabše), tako tudi in maius componere S., L., H. ali audere Iust. pretira(va)ti, in maius nuntiari T. pretira(va)ti, pretirano sporočati; toda: vim temperatam di provehunt in maius H. pospešujejo, naklanjajo uspeh.

méchant, e [mešɑ̃, t] adjectif zloben, hudoben, ne priden, poreden, nevzgojén (otrok); (pred samostalnikom) slab, brez vrednosti; neprijeten, nevaren; neumen; masculin zloben človek

méchante langue zloben, strupen jezik
méchant ouvrage masculin šušmarsko delo, skrpucarija
méchant poète masculin slab pesnik
méchante viande féminin slabo, malovredno meso
être de méchante humeur biti slabe volje
il est méchant comme la gale, comme un diable sama zloba ga je
ce n'est pas (bien) méchant to ni nevarno
faire le méchant (populaire) besneti, divjati, razsajati; močno protestirati; upirati se (čemu)
il a trouvé plus méchant que lui našel ga je, ki mu je kos

mina¹ f

1. mina:
mina vagante pren. zablodela mina; nevarno nerešeno vprašanje

2. voj. mina:
mina anticarro protitankovska mina
mina antiuomo protipehotna mina
mina subacquea podvodna mina
mina terrestre zemeljska mina

3. mina (grafitni vložek)

muro m (pl. -ri; f pl. -ra)

1. zid:
muro a secco suhi zid
muro di cotto opečni zid
muro maestro glavni zid
muro divisorio pregradni zid
muro di sostegno oporni zid
muro di Berlino hist., polit. berlinski zid
muro del pianto hist., arhit. zid joka
armadio a muro zidna omara
parlare al muro pren. govoriti stenam
avere le spalle al muro pren. imeti dobro kritje
mettere qcn. con le spalle al muro pren. koga pritisniti ob zid
mettere qcn. al muro pren. postaviti koga pred zid
anche i muri hanno orecchie pren. tudi zidovi imajo ušesa, nevarno je, da te kdo sliši

2. ekst. bran, zavetje

3. ekst. pren. ovira:
un muro d'odio zid sovraštva
muro del suono zvočni zid

4. šport zid

5. (pl. -ra) zidovi; obzidje:
mura turrite obzidje s stolpi
chiudersi fra quattro mura zapreti se med štiri stene

nadrobno prislov
(zelo natančno) ▸ aprólékosan, részletesen, részletekbe menőenTočke je trgovinam sicer prinašalo kakih deset stvari, ki so si jih nadrobno ogledovali ocenjevalci. ▸ Az üzletek körülbelül tíz dologra kaphattak pontot, amelyeket az értékelők aprólékosan megvizsgáltak.
Nadrobno nam bodo predstavili varno in nevarno vožnjo. ▸ Részletes be fogják mutatni nekünk, milyen a biztonságos és a veszélyes vezetés.

nevar|en (-na, -no) gefährlich; (ogrožajoč) bedrohend, [gefahrbringend] Gefahr bringend; ovinek, cesta, položaj: unfallträchtig; -gefährlich (državi staatsgefährlich, splošno, za skupnost gemeingefährlich)
smrtno nevaren lebensgefährlich, lebensbedrohlich, tödlich
nevarna točka na cesti: der Gefahrenpunkt, die Gefahrenstelle
nevarna zadeva figurativno ein heißes Eisen
nevarno območje die Gefahrenzone, der Gefahrenbereich, das Gefahrengebiet
figurativno nevarna leta Flegeljahre množina